V EU se zaradi ponarejanja vsako leto v 13 ključnih gospodarskih sektorjih izgubi 60 milijard evrov, kaže raziskava Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO). V Sloveniji 13 sektorjev zaradi tega vsako leto izgubi 13,4 odstotka neposredne prodaje, kar ustreza približno 276 milijonom evrov ali 134 evrov na prebivalca Slovenije letno.
EUIPO je zadnjih pet let spremljal ekonomske posledice ponarejanja v sektorjih, za katere je znano, da so izpostavljeni kršitvam pravic intelektualne lastnine. Gre za sektorje kozmetika in osebna nega, oblačila, obutev in dodatki, športna oprema, igrače in igre, nakit in ure, torbice in prtljaga, posneta glasba, žganje in vino, farmacevtski izdelki, pesticidi, pametni telefoni, baterije ter pnevmatike.
Po najnovejših podatkih, objavljenih ob današnjem svetovnem dnevu boja proti ponaredkom, znašajo neposredne izgube teh sektorjev zaradi prisotnosti ponarejenih izdelkov na trgu 60 milijard evrov letno, kar ustreza 7,5 odstotka njihove prodaje. Skupne izgube letno dosežejo 116 evrov na državljana EU.
Ker zakoniti proizvajalci proizvedejo manj, kot bi proizvedli, če ponarejanja ne bi bilo, zaposlujejo tudi manj delavcev, zato je v teh sektorjih neposredno izgubljenih 434.000 delovnih mest.
V Sloveniji je zaradi tega izgubljenih 2363 delovnih mest, sektorji z največ izgubami prodaje pa so v Sloveniji oblačila, farmacevtski izdelki, kozmetika in osebna nega, torbice in prtljaga ter pametni telefoni.
Izvršni direktor urada Antonio Campinos je ob objavi izsledkov raziskave poudaril, da je v zadnjih petih letih poročanje in raziskovanje urada prvič zagotovilo celovito sliko gospodarskega vpliva ponarejanja in piratstva na gospodarstvo EU in ustvarjanje delovnih mest ter podatke o tem, kako so kršene intelektualne pravice.
“S pomočjo raziskave smo prikazali tudi pozitiven vpliv intelektualne lastnine na zaposlovanje in rast. Naše delo je bilo opravljeno tako, da oblikovalci politike in prebivalci ne morejo podvomiti o vrednosti intelektualne lastnine in škodo, ki nastane zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine,” je dodal.
Ozaveščanju o pomenu intelektualne lastnine je v Sloveniji namenjen tudi projekt ICYDK, ki ga izvaja Tehniški muzej Slovenije ob sofinanciranju EUIPO. Gre za enoletni projekt, katerega ime izhaja iz kratice ICYDK, priljubljenega akronima za frazo In Case You Did not Know (Če slučajno nisi vedel).
V ospredju projekta bodo predvsem mladi s poudarkom na starostni skupini od 13 do 18 let, ki jih bodo osveščali o intelektualni lastnini ter skušali vplivati na njihovo dojemanje, vrednotenje in posledično ravnanje.
