Azerbajdžan se je danes strinjal, da do 25. novembra podaljša rok za Armence, da se umaknejo z območij Gorskega Karabaha, ki jih je zavzel med spopadi v minulih tednih. V skladu z mirovnim sporazumom, pri katerem je posredovala Rusija, so sicer Armenci danes že začeli množično zapuščati območja, ki jih po novem nadzoruje Azerbajdžan. Seveda smo ob priča etničnemu čiščenju krščanskega prebivalstva s strani muslimanov ob katerem pa Evropska unija ostaja sramotno bolja ali manj tiho.
Svetovalec azerbajdžanskega predsednik Ilhama Alijeva je danes sporočil, da imajo armenski vojaki in prebivalci nezakonitih naselbin po novem na voljo do 25. novembra za umik. Sprva je bil rok danes, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Armenija je imela težave z umikom, saj po lastnih besedah lahko uporabljajo le eno cesto.
Pred tem pa so mediji poročali, da krščanski Armenci množično zapuščajo dele Gorskega Karabaha, ki so po novem pod nadzorom Bakuja. Glede na posnetke so za seboj pustili večino imetja, nekateri so celo zažgali svoje hiše, da ne bi padle v roke muslimanskih Azerbajdžancev.
Po šestih tednih spopadov sta Armenija in Azerbajdžan sklenila mirovni sporazum ob posredovanju Rusije. Sporazum določa, da bodo azerbajdžanske sile ohranile nadzor nad ozemljem, ki so ga zasedle med spopadi, med drugim tudi nad Šušo, drugim največjim mestom v Gorskem Karabahu. Armenija pa je pristala na časovni okvir za umik iz pretežnega dela Gorskega Karabaha in sosednjih območij.
Konflikt glede Gorskega Karabaha, ki kljub mednarodnim prizadevanjem za mirovni dogovor tli že desetletja, se je znova vnel konec septembra. Ubitih je bilo 2317 armenskih vojakov ter več deset civilistov, Azerbajdžan ne sporoča podatkov o žrtvah na svoji strani. Azerbajdžanske sile so v zadnjih tednih postopoma napredovale pri zavzemanju območja. Do prelomnega trenutka je prišlo prejšnji teden, ko so zavzele strateško pomembno mesto Šuša.
Ob vsem tem je žalostno, da Evropska unija, kot najmočnejša gospodarska sila na svetu, brazbrižno prepušča krščansko Armenijo agresiji azerbajdžansko-turških sil.
No, tudi ruski predsednik Putin je namerno posredoval precej pozno, saj so v Armeniji na oblasti reformistične sile, ki mu niso ravno pogodu.
