Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Podobno kot Slovenija se je tudi Estonija pred 30 leti soočila s padcem komunizma in vzpostavljanjem novega demokratičnega reda. Estonija je postala ena izmed najbolj bogatih vzhodnoevropskih držav, prav tako pa je vzoren primer razvoja, ki je pogojen z ekonomsko svobodo. Država z uspešnimi ukrepi postaja vse bogatejša, z možnostjo e-državljanstva pa je dosegla digitalni preboj in rast BDP.
Po pisanju Fundacije za ekonomsko znanje, si strokovnjaki še vedno niso enotni, zakaj nekaterim državam uspeva bogateti in ustvarjati prihodnost, druge pa se še vedno nahajajo v primežu revščine. Med možnimi vzroki za razvoj ali nazadovanje so predvsem dejavniki blaginje, in sicer geografski, kulturni in zgodovinski. Politične in gospodarske institucije imajo pri razcvetu posamezne države odločilno vlogo. Prosta trgovina, zanesljiv pravni okvir, ki ščiti zasebno lastnino in izvršuje pogodbe, ter trdna valuta so nujni pogoji za uspeh držav.
20. avgusta 1991 je Estonija po 51 letih pod jarmom komunizma postala neodvisna država. Rdeča armada je državo prvič zasedla junija 1940 pod okriljem nemško-sovjetskega pakta o nenapadanju, s katerim sta dve totalitarni državi vzhodno Evropo razdelili na vplivna področja. Leto kasneje je nacistična vojska napadla Sovjetsko zvezo in zasedla Estonijo do leta 1944, ko so Sovjeti ponovno prevzeli državo. Politična nestabilnost v Sovjetski zvezi v zgodnjih devetdesetih je pospešila obnovo demokracije v baltski državi.
Nova vlada se je od prvega dne zavezala k tržno usmerjenim reformam, ki so postavile temelje za uspešen prehod iz socializma v kapitalizem. Politični dnevni red je vključeval monetarno reformo, oblikovanje cone proste trgovine, uravnotežen proračun, privatizacijo državnih podjetij in uvedbo pavšalnega davka na dohodek. Eden od arhitektov te tržne agende je bil Mart Laar, estonski premier v dveh obdobjih: 1992-1994 in 1999-2002. Laar je zatrdil, da se je za izvedbo svojega ambicioznega načrta za reformo prostega trga navdihoval v uspešnici Miltona Friedmana Free to Choose.
Reforme so utrle pot neverjetnemu dvigu življenjskega standarda, ki ga je Estonija doživela po osamosvojitvi. Danes Svetovna banka Estonijo uvršča med države z visokimi dohodki. Kupna moč Estoncev se je v zadnjih dveh desetletjih povečala za 400 odstotkov, kljub hudemu vplivu finančne krize leta 2008 na vsa baltska gospodarstva. Poleg tega se je pričakovana življenjska doba s 66 let v letu 1994 dvignila na 77 let v letu 2016.
Estonija se po obsegu ekonomske svobode poleg Irske uvršča najvišje med državami EU, Slovenija pa tukaj napreduje izjemno počasi in se nahaja na 48. mestu. Državne finance v Estoniji so kljub svetovni pandemiji ostale zdrave, kar kaže dejstvo, da javni dolg znaša le 9,5 odstotka BDP in je med najnižjimi v EU. Kar zadeva trg dela, je stopnja brezposelnosti v Estoniji 5,3 odstotka, kar je precej pod povprečjem EU. Njen učinkovit in privlačen sistem davka od dohodkov pravnih oseb (nerazporejeni dobiček ni obdavčen) pa je postavil Estonijo v svetovno središče visokotehnoloških podjetij, ki spodbujajo tuje naložbe in gospodarsko rast.
V primerjavi z drugimi nekdanjimi sovjetskimi republikami je napredek Estonije še bolj osupljiv. Glede na dohodek, je Estonija na prvem mestu pred državami, kot sta Rusija ali Latvija, s precej nadpovprečnim dohodkom. Podobna slika je tudi pri drugih kazalcih, kot sta pričakovana življenjska doba ali stopnja umrljivosti dojenčkov, kjer Estonija kaže, da gospodarski napredek resnično vpliva na življenjski standard ljudi.
Gospodarska svoboda omogoča večji razvoj države
Estonija je nazoren primer tega, da je človeški napredek tesno povezan z gospodarsko svobodo. Države, ki so bile še ne tako dolgo nazaj izjemno revne, opuščajo spone nerazvitosti in s kapitalizmom sprejmejo blaginjo. Z razvojem so tako postali znani recepti za gospodarsko rast in napredek. Edino, kar lahko storimo, je širiti glas, da bodo imele vse države možnost izboljšati svoj življenjski standard, kot je to storila Estonija v zgodnjih devetdesetih letih. Tukaj se postavlja priložnost tudi za Slovenijo, da bo lahko dosegala boljše rezultate, predvsem na področju digitalizacije, pri čemer je Estonija z možnostjo e-državljanstva postala svetovni fenomen, saj je tako uspela kreirati privlačno okolje za nove investicije in ustanavljanje podjetij.
Če bi živeli v Estoniji, bi povprečno živeli štiri leta manj, medtem pa bi imeli za 12,1 odstotka manj možnosti za brezposelnost. Najvišja stopnja obdavčitve v Sloveniji je 50-odstotna, medtem ko je ta bila 20-odstotna v Estoniji leta 2016. Vseeno pa se vam na podlagi blaginje bolje piše v Sloveniji, saj bi v Estoniji imeli več kot 50 odstotkov več možnosti, da bi bili podvrženi revščini. Kljub podatku, da se stopnja umrljivosti dojenčkov v Estoniji znatno zmanjšuje, pa imajo matere več možnosti, da bodo umrle med porodom v Estoniji, kakor v Sloveniji, podobno velja tudi za obdobje nosečnosti. Če pa si želite večjo pokritost z internetom in 80-krat večjo obalo, pa Estonija ponuja tukaj več.
