Piše: kulturnimarksizem.si
Na IV. demografskem vrhu v Budimpešti ste dejali, da se Madžari dobro zavedajo te nevarnosti. Kaj ste s tem mislili?
To pomeni, da imajo Madžari dvojno politično izkušnjo. Prvi je posledica islamske okupacije Osmanov, drugi pa sovjetske vladavine, ki je pomenila podreditev totalitarnemu režimu. S to dvojno izkušnjo so Madžari še posebej ostri, da ločijo nevarnosti, ki prežijo na njih: islamsko invazijo in progresivno ideologijo, ki je totalitarni režim, čeprav brez gulaga. Pod vodstvom Viktorja Orbána se Madžari upirajo obema in mislim, da to ni naključje. Ljudi oblikuje njihova zgodovina in od nje je odvisno, kako se bodo odzvali. Francoski intelektualec René Girard v eni svojih zadnjih knjig Achever Clausewitz (Izpolnitev Clausewitza) piše, da moramo danes vstopiti v čas, ko smo bližje Karlu Martelu in križarjem kot francoski revoluciji in posledicam industrializacije drugega cesarstva. Danes živimo v dobi islama in krščanstva, v civilizacijskem boju med Vzhodom in Zahodom. Ta boj se ni nikoli končal. Eden od temeljnih elementov je demografija.
V kolikšni meri?
V smislu, da je Zahod, vključno z vami od padca berlinskega zidu, podvržen drugemu pojavu, dekonstrukciji. Naša inteligenca, naše elite, naše univerze so po ameriškem vzoru od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej sprejele to, o čemer je že pred časom tako dobro pisal Allan Bloom: odnos dekonstrukcije, zavračanja. Vcepili so nam misel, da smo krivi. Kriv za suženjstvo, kriv za drugo svetovno vojno, kriv za iztrebljanje Judov, kriv za kolonializem, kriv za zatiranje žensk, otrok, črncev in muslimanov. Za vse. In da bi dobili odvezo za te zločine, smo sposobni vsega, tudi uničenja lastne civilizacije. Toda vzhodnoevropske države so izvzete, ker so bile žrtve, žrtve komunizma in Sovjetske zveze, in to jih – kar je zgodovinski paradoks – kvalificira in odvezuje potrebe, da bi se oprostile teh zločinov. Zgodovina ima včasih tako zabavne, tragične in nenavadne zasuke. Toda kaj je pravzaprav dekonstrukcija? Najprej se razgradi narod, nato družina, očetovska vloga, človek sam in biološki spol. O tem sem pred sedmimi leti pisal v svoji knjigi Suicide français: Dekonstrukciji sledi posmeh, nato pa uničenje. Islam si prizadeva tudi za uničenje naroda, družine in posameznika ter izkorišča našo šibkost, da bi nam vsilil svoje norme. Kaj na primer izraža muslimanska ženska naglavna ruta? Da islamizirajo naše ulice, da si lastijo javni prostor.
Več si lahko preberete TUKAJ.
