Piše: C.R.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je pred februarskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta sodeloval v video-brifingu za novinarje, ki ga pripravlja pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Osrednje teme tokratnega plenarnega zasedanja v Bruslju bodo razprava o trenutnem stanju glede izvajanja globalne strategije cepljenja proti covidu-19; razprava ter glasovanje o Instrumentu za okrevanje in odpornost, s katerim se bodo članice EU spopadle z učinki in posledicami pandemije covida-19; razprava in glasovanje o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo; razprava o demokratični odgovornosti socialnih medijev ter o zaščiti temeljnih svoboščin in razprava o političnih razmerah v Rusiji.
Kot je poudaril evropski poslanec dr. Milan Zver, bo razprava o trenutnem stanju glede izvajanja globalne strategije cepljenja proti covidu-19 gotovo ena od osrednjih. “Malce se nam je zalomilo pri distribuciji odmerkov cepiv, vendar pa se EU še naprej trudi uveljavljati takoimenovani skupen pristop, ki nam je prinesel ogromno, še zlasti manjšim članicam EU,” je povedal evropski poslanec in dodal, da po njegovem mnenju velikih zastojev glede cepljenja ne bo. Prav tako je dejal, da je predsednica Evropske komisije pred dnevi natančno predstavila predvideno število odmerkov cepiv, ki bodo na voljo ter navedla, da bo Evropa ta mesec razpolagala z 33 milijoni odmerkov cepiv, naslednji mesec s 55 milijoni. “Komisija se zelo trudi, da bi še povečala število mesečnih odmerkov in da bi do poletja 70% prebivalstva bilo precepljenega,” je povedal dr. Zver. Prav tako je izrazil mnenje, da močnejše države na svetu skušajo glede dobave cepiv spreminjati pravila trga, kar je “pripeljalo do večjih težav.” Vendar pa je tudi ob teh težavah EU še vedno delovala z enim glasom pri pogajanjih in distribuciji. “Dobro in pogumno je bilo rečeno, da mora solidarnost biti tudi pri distribuciji cepiv,” je poudaril dr. Zver. Ob tem je bil še mnenja, da bi se nekatere apetite posameznih držav po cepivih lahko omejilo na način, da bi vsa cepiva morala iti skozi centralni nadzor Evropske agencije za zdravila, “in dokler Evropska komisija ne da zelene luči, bi skušal preprečiti uporabo zdravil, ki v Evropi niso dobile certifikata.”
Kar se tiče instrumenta za okrevanje in odpornost bo le ta po besedah dr. Zvera vplival na dinamiko znotraj držav članic. “Slovenska vlada je že sprejela osnutek načrta za okrevanje, sedaj se čaka uredba oziroma pravni okvir in mislim, da bomo že zgodaj spomladi začeli pripravljati konkreten načrt, ki ga bomo predložili evropskim institucijam,” je dejal dr. Zver. Izpostavil je, da je osnutek načrta, ki ga je pripravila vlada širok. “V njem je več področij, od trga dela, do zdravstvenega sistema, socialnega varstva, domov za ostarele, podjetij, zelenega prehoda, digitalne Slovenija, na znanju temelječe družbe, … To so skratka ti glavni stebri, kjer bo Slovenija skušala počrpati evropski denar, ki bo na voljo,” je dejal dr. Zver in izrazil upanje, da pri tem ne bo prihajalo do absorpcijskih težav, kot se je to dogajalo v preteklosti pri navadnem črpanju. “Upam tudi, da bomo že v začetku črpali čim več, ne pa, da bomo črpanje prelagali na kasnejša obdobja,” je še dodal evropski poslanec. Ob tem je opozoril, da je iz sklada za okrevanje in odpornost za Slovenijo na voljo 5,2 milijarde dodatnega denarja, od tega 1,6 milijarde evrov pomoči, ostalih 3,6 milijard pa so ugodna posojila.
Evropski poslanec je opozoril tudi na razpravo o demokratični odgovornosti socialnih medijev ter o zaščiti temeljnih svoboščin, kjer bo govora zlasti o precedensu, ki se je zgodil, ko je zasebno podjetje iz svoje platforme izključilo predsednika ene izmed večjih držav. “Večina demokratov v svetu je to sprejela kot nesprejemljivo,” je poudaril dr. Zver in dodal, da je nekaj regulacije že sedaj, “ni pa prav, da lahko neko zasebno podjetje odloča o tako pomembnih stvareh, komu se lahko vzame svoboda besede. O tem odloča zakonodaja, ne pa odločitev lastnika neke platforme oziroma podjetja.”
Evropskega poslanca pa bo še posebej zanimala razprava o razmerah v Rusiji in izplen obiska visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko Josepa Borrella v Moskvi. “Zanima me, kako visoko bo vprašanje opozicijskega voditelja Navalnega na agendi vrazpravi z ruskim zunanjim ministrom Lavrovom,” je dejal dr. Zver in dodal, da je Navalni le eden izmed mnogih, ki so v zadnjih letih utrpeli veliko kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. ” Odziv Evrope bi moral biti v tem smislu veliko bolj odločen, kot je bil doslej. Nisem pa prepričan, da bo obisk Borrella k temu prispeval,” je zaključil dr. Milan Zver.
