Dr. Milan Zver se je udeležil okrogle mize, ki jo je organizirala III. gimnazija Maribor. Z dijaki se je pogovarjal o delovanju ustanov Evropske unije ter predstavil možnosti, ki jih Evropa ponuja mladim.
Na okrogli mizi, ki so jo v celoti moderirali dijaki III. gimnazije Maribor, so med drugim govorili tudi o izzivih in prihodnosti Evropske unije ter o bližajočih se volitvah v Evropski parlament. Pogovora z dijaki se je udeležila tudi evropska poslanka iz vrst SD, Tanja Fajon in vodja Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Manja Toplak.
V odgovoru o utapljanju v ogromni birokraciji in neizpeljanih projektih je dr. Milan Zver dijakom dejal, da bi deregulacija ali kakšen predpis manj, bil dober začetek. »Tudi kakšno zmanjšanje davčne obremenitve, bi zagotovo pomenilo, da bi ostalo več kisika za gospodarstvo. Ostalo bi več denarja, kar pomeni več investicij, več delovnih mest in mladi bi manj hodili v tujino iskat službo. Še precej moramo narediti, da se bodo gospodarski potenciali Slovenije sprostili,« je bil jasen evropski poslanec in nadaljeval, »da so veliki projekti kot so drugi tir, tretja razvojna os, tunel Karavanke in drugi, izrednega pomena za slovensko državo.« Ob enem jih je tudi opozoril, da imamo velik problem z javnimi naročili, saj se lobisti med seboj dogovarjajo in s tem dvigujejo cene raznih projektov, kot se je to recimo zgodilo pri izgradnji avtocestnega križa ali TEŠ 6.
Dijaki III. gimazije so izpostavili dejstvo, da Slovenija izobrazi mlade kadre, ki potem gredo s trebuhom za kruhov v drugo državo, kjer imajo boljšo možnost zaposlitve. »To je sistemski problem. Mladi pri nas ne dobijo služb, zato v boju za normalno življenje gredo v tujino. Grozno je, da gre najbolj vitalen del naroda iz domovine. Z ugodnim poslovnim okoljem bi jih morali privabiti nazaj,« je odgovoril dijakom evropski poslanec in povedal pozitivne učinke projekta Erasmus+: »Ta je namenjen temu, da mladi gredo ven in pridobijo kakšne nove veščine, znanje in kompetence ter se vrnejo nazaj bolj konkurenčni pri delu. Raziskave kažejo, da so tisti, ki so se udeležili Erasmusa bolj uspešni v življenju in se bolj indoktrirajo v družbo, so tudi politično bolj aktivni. Erasmus+ je zgodba o uspehu.«
Učenci so sami ugotovili, da so mladi zelo pasivni in se na žalost ne udeležujejo volitev ali na kakršen koli način politično participirajo, kar naj bi bila posledica občutka, da mladi ničesar ne morejo spremeniti. Milan Zver je ob tem dodal, da se morajo mladi začet vključevati v družbo in postati aktivni.
»Moja mantra zadnjih deset let je bila, da smo dosegli to, da se ena izmed konferenčnih dvoran v Evropskem parlamentu imenuje po Slovencu in očetu slovenske državnosti, dr. Jožetu Pučniku. Zdi se mi pomembno, da je ime Jožeta Pučnika ob imenu nekaterih velikih Evropejcev,« je še dijakom povedal dr. Zver in bil mnenja, da smo v Evropi združeni v različnosti, kar je dobro: »Evropa ima skupne temelje. Imamo skupno duhovno in kulturno podlago, grško filozofijo, rimsko pravo, razsvetljenstvo. Združujemo se v konceptu človekovih pravic, enakopravnosti, duhovnosti in solidarnosti, ki so naša skupna načela. Toda imamo pa tudi različne identitete, že na individualni ravni. Ampak te različne identitete, nacionalne identitete morajo ohranjat svoje in imet svoj prostor svobode, da se lahko razvijajo. Levica ima običajno vedno tak projekt. Poenotimo vse, čim bolj centraliziramo Evropsko unijo, imejmo močne institucije, saj bomo le tako rešili Evropo. Takšni predlogi so nevarni za prihodnost Evropske unije. Prej je nas že Beograd želel preveč centralizirat. Država je začela pokati po šivih, to je nevarno in zelo moramo paziti. Države se morajo počutiti svobodne, da se ne bo zgodil še kakšen Brexit.«
Vir: sds.si
