Predstavniški dom ameriškega kongresa je v sredo soglasno potrdil sankcije proti Kitajski zaradi novega zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, ki omejuje svoboščine tamkajšnjih prebivalcev. Sankcije je danes potrdil še senat, v veljavo pa bodo stopile, ko jih podpiše ameriški predsednik Donald Trump.
Sankcije so uperjene proti bankam, ki poslujejo s kitajskimi uradniki, vpletenimi v zatiranje prodemokratičnih protestov v Hongkongu.
Po ocenah kritikov in zahodnih držav zakon o nacionalni varnosti za Hongkonžane pomeni izgubo svoboščin, ki so jim bile zagotovljene še 50 let po koncu britanske nadvlade.
“Zakon je brutalen, uperjen proti prebivalcem Hongkonga, namenjen uničenju svoboščin, ki so jim bile obljubljene,” je dejala predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi.
“Najbolj žalostno je, da kitajski režim misli, da lahko ukrepa nekaznovano in zatira duh demokracije,” je poudarila demokratka. “Če nočemo odkrito govoriti o človekovih pravicah na Kitajskem zaradi trgovinskih interesov, izgubimo vso moralno avtoriteto za opozarjanje na človekove pravice kjerkoli na svetu,” je dodala.
Za zdaj ni znano, ali bo Trump podpisal zakon o sankcijah. Lani je okleval pri podpisu še enega zakona o sankcijah proti kitajskim uradnikom zaradi vmešavanja v hongkonške zadeve. Za razliko od tega zakona bodo v novem sankcije obvezne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Hongkongu je v torek začel veljati novi zakon o nacionalni varnosti, ki mu ga je vsilila Kitajska. Zakon, ki ga je v ponedeljek potrdil stalni komite kitajskega ljudskega kongresa, med drugim prepoveduje izdajstvo, odcepitev, upor, prevrat, terorizem ter sodelovanje s tujimi silami.
Hongkonška policija je v sredo na protestih proti zakonu in ob 23. obletnici predaje vrnitve mesta Kitajski aretirala okoli 370 ljudi, med njimi deset po novem zakonu, v katerem je za najhujše kršitve zagrožena dosmrtna zaporna kazen.
