Piše: G. B.
Vse kaže, da ima hrvaški levičarski predsednik Zoran Milanović vse več težav s politično realnostjo. To kaže tudi njegov odziv na današnje izjave predsednika hrvaškega ustavnega sodišča.
Odločala bo volja volivcev, ne pa ustavni sodniki, je Zoran Milanović danes sporočil v odzivu na opozorilo ustavnega sodišča, da zaradi svoje vloge na nedavnih parlamentarnih volitvah ne more biti niti mandatar niti premier. Današnje opozorilo sodišča pa je znova označil kot pripravo na državni udar. Milanović je marca ob razpisu parlamentarnih volitev napovedal, da bo na njih sodeloval kot premierski kandidat levosredinske stranke SDP. Ustavno sodišče ga je nemudoma opozorilo, da kot predsednik republike ne more biti kandidat na parlamentarnih volitvah, če želi sodelovati na njih, pa da mora odstopiti, a Milanović opozorila ni upošteval.
Ustavno sodišče je na današnji izredni seji, na kateri je obravnavalo vlogo predsednika republike na volitvah, odločilo, da se je Milanović s svojimi izjavami in vedenjem spravil v položaj, v katerem ne more biti niti mandatar za sestavo prihodnje vlade niti premier. “Volitve so končane. Volja državljanov bo odločila o izvršni oblasti na Hrvaškem, nihče drug, zagotovo pa ne sodniki ustavnega sodišča,” je na novinarski konferenci izjavil Milanović. Današnje opozorilo ustavnega sodišča je označil za pripravo za državni udar. “To je neke vrste priprava, da bo recimo jutri Plenković, boter korupcije na Hrvaškem, ko bo moral zapustiti Banske dvore, ko ga bodo po volji ljudstva deložirali, rekel, da ima odločbo ustavnega sodišča in da tega ne želi storiti,” je dejal.
Znova je zagotovil tudi, da bo spoštoval ustavo in da bo mandat dobil samo tisti, ki bo imel 76 poslanskih podpisov. Kot meni, je sam sicer optimalen za mandatarja, a to “nikomur ne visi nad glavo”. Možnosti za to so po njegovih besedah realne, a da je to na koncu lahko tudi nekdo drug.
Trenutno na Hrvaškem potekajo intenzivna koalicijska pogajanja med strankami. Vladajočo večino poskuša na eni strani sestaviti vladajoča HDZ premierja Andreja Plenkovića, ki je na volitvah osvojila 61 poslanskih mandatov, na drugi pa opozicijska SDP, ki je osvojila 42 mandatov.
Očitno ima Milanović hude težave z realnostjo. Volitve so sicer res mimo, toda mandatarja za sestavo vlade volivci ne izglasujejo posebej. Navadno je mandatar za sestavo vlade predsednik zmagovalne stranke, če seveda zmore sestaviti koalicijo – v tem primeru je to Andrej Plenković, ki pa ga Milanović kot neposrednega tekmeca za oblast očitno ne prenaša in bi raje mandat za sestavo vlade podelil kar sam sebi. V izjemnih primerih je mandatar nestrankarski (če gre za tehnično vlado) ali če gre za predvolilno koalicijo, ki lahko že vnaprej zagotovi večino.
Realnih možnosti, da bi SDP, ki je na volitvah pogorela, sestavila vlado, pa je dejansko zelo malo. Teoretično se sicer lahko zgodi, da bi SDP pregovorila manjše parlamentarne stranke v skupno sodelovanje v “anti-HDZ” koaliciji, vendar bi morala za to skoraj zagotovo pregovoriti Domovinsko gibanje, ki ima 14 sedežev – kar pa je že skoraj misija nemogoče. SDP namreč, upoštevajoč že vključene manjšinske poslance, ki jih je skupaj osem, potrebuje vsaj še 26 poslanskih sedežev. V Sloveniji se je takšen scenarij zgodil po volitvah leta 2018, ko je predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec postal mandatar zaradi t. i. “antijanša koalicije”, tako da sta SDS in NSi postali opozicijski stranki, čeprav je bila SDS zmagovalka volitev. Očitno Milanović računa na podoben scenarij, vendar je to račun brez krčmarja.
No, volja volivcev je o mandatarju že odločila – torej se Milanović moti, če misli, da bo lahko v novem mandatu vodil vlado. Ali pa mu “nagaja ura” …
