Piše: Álvaro Peñas
Alejandro Macarrón je inženir, poslovni svetovalec in generalni direktor Fundación Renacimiento Demográfico (Fundacija za demografsko preporod).
Je avtor knjig El suicidio demográfico de España (Demografski samomor Španije) in Suicidio demográfico en Occidente y medio mundo (Demografski samomor na zahodu in polovice sveta).
Podnebne spremembe so zadnja modna muha v kampanjah proti rojstvu in morda najbolj radikalna in absurdna. Kako je mogoče, da je tovrstna kampanja tako priljubljena v osrednjih medijih in političnih agendah?
Dejavnikov je več. Prvič, mediji so lačni novic, vsak senzacionalistični naslov pa je objavljen brez vsake preverbe. Sit sem, ko vidim objavljene demografske podatke, ki se ne ujemajo z resničnostjo. S primerom podnebnih sprememb se v družbi generira val pesimizma, posledice pa se ne upoštevajo. Pri tej stopnji rodnosti nam bo zagotovo zelo slabo; po drugi strani pa so podnebne spremembe hipotetične in ni takšne stopnje gotovosti, ker gre za zelo zapleteno vprašanje. Zato ni racionalno streljati se v nogo s tem, da nimamo otrok, ko nismo niti na ravni nadomestitve prebivalstva. Posledice bodo katastrofalne na družbeni in kolektivni ravni ter tudi na človeški ravni, saj antinatalizem vodi tako v starajočo se družbo zaradi pomanjkanja mladih kot v zelo žalostno družbo zaradi afektivne revščine. Obstajajo politični in gospodarski interesi, ki podpirajo širjenje teh idej, obstaja pa očitno železno zavezništvo med levico in tistimi, ki služijo denar s podnebnimi spremembami.
Malthusova teorija je doslej popolnoma propadla, saj je bilo proizvedenih veliko več virov, kot je naraslo prebivalstvo. Res je, da obstajajo fizične meje rasti, a še zdaleč niso dosežene. Gotovo je, da bo padec rodnosti povzročil pravo katastrofo. S situacijo, kakršno imamo v Španiji, z 1,1 otroka na žensko, je vsaka nova generacija malo več kot polovica prejšnje – katastrofa.
To sporočilo je namenjeno predvsem zahodnemu svetu.
Pred petdesetimi leti je obstajal ameriški projekt – Kissingerjevo poročilo –, ki je bil sprva tajen, nato pa je bila tajnost preklicana. Je zelo racionalen in kaže na zaskrbljenost nad rastjo prebivalstva v tretjem svetu, predvsem zaradi zmanjšanja umrljivosti otrok in mladih, kar je bilo tudi vzrok za veliko rast prebivalstva v Evropi in Ameriki v 19. in 20. stoletju. Pakistan se je na primer od osamosvojitve povečal za petkrat. Združene države so se bale, da bi to lahko zaviralo razvoj držav tretjega sveta ter povzročilo revolucije in sovražne vlade v nasprotju z njihovimi interesi, zato so pripravljali načrt za zmanjšanje rodnosti po vsem svetu. Zdaj ne morem trditi, ali potekajo akcije proti rojstvu drugje, na Zahodu pa se, in grozljivo je, ko smo v procesu demografskega samomora. Obstaja inercija, ko se je pred tridesetimi leti rodilo manj otrok, zato je vsako leto manj žensk v rodni dobi, število rojstev pa se mehanično zmanjšuje.
Kissingerjevo poročilo je bilo zelo racionalno. Ne trdim, da je bilo moralno, vendar je bilo pripravljeno sredi hladne vojne. Samomor Zahoda je nerazumljiv. Žalostno je, da se to dogaja, a podlo je, da se to spodbuja in nič ne naredi, da bi se to preprečilo. Eden najslabših primerov v Španiji je Asturija in zdi se, da njene regionalne vlade to ne skrbi. Na primer, leta 2022 je bilo 2,9 smrti na eno rojstvo – pravzaprav 3,6, če ne štejemo otrok tujcev. To so grozljive razsežnosti.
Vse več vojaških poveljnikov in politikov napoveduje, da se mora Zahod pripraviti na vojno in vključiti čim več vojakov. Kdo se bo boril v družbi brez otrok?
Ja, vse gre v isto smer. Poleg tistih, ki spodbujajo te ideje proti rojstvu, je to povezano s spektakularnim napredkom človeštva v zadnjih dvesto letih. Prešli smo iz družb z veliko vere in stiske, a s stabilnimi družinami in veliko otroki, v družbo, ki je veliko bolj premožna in mehka, in to je temeljni vzrok problema. V Španiji, ko je Franco umrl, je bilo število otrok na žensko za polovico manjše od zgodovinske številke, čeprav to ni bilo zelo opazno zaradi padca umrljivosti dojenčkov in otrok. Vendar je bilo manj volje imeti otroke in to se je zgodilo po vsem Zahodu. K temu je dodana še miselnost, da je imeti veliko družino skorajda herojsko dejanje. To je pesimistična miselnost, ki jo promovirajo mnogi v osrednjih medijih in ki je na dolgi rok samomorilna.
