V slovenskem prostoru je god sv. Martina (11. novembra) dan, ko naj bi se mošt spremenil v vino. Zato so razne Martinove zabave vsako leto del folklore.
Znano je sicer, da je bil sv. Martin iz Toursa – tam je deloval kot škof – dejansko doma iz Panonije, iz današnjega Sombotela na Madžarskem. Zelo verjetno je na poti na Zahod prečkal tudi slovenske kraje. O njegovi priljubljenosti pričajo številne cerkve, ki so mu posvečene, tudi mnoge župnijske, pa tudi imena krajev (Šmartno, Šmartin). Čeprav sv. Martin nima posebne povezave z gojenjem trte, se mu po izročilu vendarle pripisuje pomembna vloga pri širjenju vinogradništva po tourinški regiji. Od tod tudi povezovanje praznika tega svetnika z zorenjem mladega vina. Sicer pa je sv. Martin kot škof podoben lik kot še en priljubljeni svetniški škof, namreč sv. Miklavž (Nikolaj).
Med zavetniki vina in vinogradnikov pa velja omeniti še nekatere druge. Denimo sv. Janez evangelist, ki goduje 27. decembra, po njem se tudi imenuje šentjanževo vino ali šentjanževec. To vino tradicionalno blagoslavljajo na Štajerskem, zlasti ob porokah v cerkvi.
Tudi sv. Vincencij, diakon in mučenec iz Zaragoze, je zavetnik vina. Kot takšnega ga častijo zlasti v naši južni soseščini, v Slavoniji. Goduje 22. januarja, na Vzhodu pa njegov god slavijo 11. novembra, torej na “naš” praznik svetega Martina. Že stari pregovori, ki se nanašajo nanj, pričajo o njegovi povezanosti z vinom: “Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti.” Tudi po imenu sta si očitno blizu, a ime Vincencij izhaja iz latinskega glagola “vincere”, kar pomeni “zmagati”. Zato je tudi latinsko poimenovanje žlahtne pijače, pridelane iz grozdja, očitno vezano na to, da jo lahko pijejo le zmagovalci.
Med zavetniki vina je tudi češki mučenec sv. Venceslav, ki je menda celo sam obdeloval svoj vinograd. Tudi sv. Urban, papež in mučenec, je priljubljen zavetnik med vinogradniki in vinarji. Goduje 25. maja.
