5.5 C
Ljubljana
petek, 7 maja, 2021

Po skromni letini 2019 letos spet obilnejši pridelek jabolk

Potem ko so lani precej slabše kot leto prej obrodile skoraj vse sadne vrste, je letos spet pričakovati nekaj obilnejšo letino. Jabolk, ki jih v Sloveniji pojemo največ, naj bi sicer po pričakovanjih pridelali za približno tretjino manj kot v povprečnem letu, a glede na spomladansko pozebo so sadjarji kar zadovoljni.

Slovenija ima enkratne pogoje za pridelavo kakovostnih jabolk, so spomnili na kmetijskem ministrstvu in ob tem zapisali, da vsebuje lokalno pridelano jabolko toliko koristnih hranil, ki jih v času virusov naše telo še posebej potrebuje, da bi bilo to res škoda spregledati.

Jabolka so naravni vir sladkorjev, prehranskih vlaknin, pektina, koristnih mikroelementov, vitaminov in rastlinskih fenolov. So tudi bogato skladišče mineralov in za nameček še kako dobrodošel vir različnih antioksidantov, so nanizali.

V sodelovanju s pridelovalci na kmetijskem ministrstvu letos prvič v okviru sheme Izbrana kakovost pripravljajo promocijo slovenskega sadja, od katere si sadjarji veliko obetajo. “Promocija bo zajela vse vrste slovenskega sadja, še posebej pa jabolka,” je za STA povedal direktor Evrosada Boštjan Kozole, ki trend povpraševanja po lokalno pridelanem sadju opaža že nekaj let, epidemija covida-19 pa ga je še pospešila.

Družba s sedežem v Krškem je največji pridelovalec sadja v Sloveniji. “Zaradi pozebe v marcu in aprilu smo utrpeli tudi več kot 90-odstoten upad pridelka pri breskvah in hruškah, pri jabolkih pa bo pridelka 35 do 40 odstotkov manj,” je povedal Kozole.

V skupini Evrosad, ki ima z jablanami zasajenih približno 400 hektarjev površin, si želijo dobro prodajno sezono, da bi lahko vsaj malo popravili lanske izgube. Kot je dodal Kozole, so za letos načrtovali kakšnih 17.000 ton pridelka, po spomladanskih pozebah pa je trenutna ocena 10.500 ton.

Letina 2019 je bila precej slabša od dolgoletnega povprečja. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v intenzivnih sadovnjakih na 2267 hektarih zasajenih 6.467.596 jablan, ki so dale 54.272 ton pridelka. To je bilo dobro tretjino manj kot v rekordnem letu 2018, ko so slovenski pridelovalci obrali kar 86.587 ton jabolk, rekordna pa je bila letina tudi večine preostalih sadnih vrst.

Površine, na katerih rastejo jablane v intenzivnih sadovnjakih v Sloveniji, se sicer v zadnjih letih nekoliko zmanjšujejo, prav tako se zmanjšuje število dreves. Pridelek je močno odvisen od vremenskih razmer, v zadnjih desetih letih se je v povprečju gibal okoli 63.600 ton, je razvidno iz podatkov statističnega urada.

Letos se je obiranje zgodnjih sort jabolk že začelo. “Letina bo še kar ugodna,” je za STA ocenil direktor družbe Mirosan iz Petrovč Vlado Korber. Pričakuje, da bodo obrali kakšnih 4000 ton jabolk, kar bi bilo 30 do 40 odstotkov manj kot v običajnih letih. “Glede na število pozebnih dni spomladi smo kar zadovoljni,” je dodal.

Približno tretjino manjši pridelek jabolk kot običajno pričakujejo tudi v podjetju Meja Šentjur. Komercialist Andrej Ocepek meni, da se bodo količine v njihovem podjetju gibale okoli 2000 ton, a kot je povedal za STA, so odločilni za rast plodov ravno sedanji dnevi. Za zorenje in obarvanje jabolk je zdaj pravo vreme, ko so noči hladne, dnevi pa topli, je dejal.

Poletna jabolka so že začeli obirati tudi v šentjurskem podjetju in za zdaj jim delovne sile ne primanjkuje. Jeseni, ko bo treba obrati glavnino pridelka, pa Ocepek meni, da bodo morali ob pomanjkanju slovenskih verjetno poiskati delavce iz tujine. A stroški 14-dnevne karantene zanje bodo zagotovo vplivali na ceno jabolk.

Zgodnje sorte jabolk z letnico 2020 prihajajo v popolnoma izpraznjena skladišča. “Sezona se zaključuje z zelo visokimi cenami jabolk, ker jih je zmanjkalo,” je povedal Kozole. Tudi v EU so zaloge lanskega pridelka že pošle, uvoza iz južne hemisfere ni bilo prav veliko, napoved pridelka v EU pa je pod povprečjem in v tem smislu direktor Evrosada pričakuje, da se bodo letošnja jabolka dobro prodajala.

V letu 2019 je bila povprečna cena jabolk na slovenskem trgu 57,63 evra za sto kilogramov, med letom pa je nihala vse do 79,48 evra. Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja smo potrošniki kupili nekaj več kot 14.000 ton jabolk, najbolj priljubljene sorte pa so bile zlati delišes, gala, idared, jonagold in fuji.

Manjši pridelek jabolk kot običajno letos pričakujejo tudi drugod po Evropi. Po podatkih svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk WAPA bo letina v 21 najpomembnejših evropskih pridelovalkah jabolk, tudi Sloveniji, v povprečju za odstotek nižja kot lani in se bo gibala okoli 10,7 milijona ton jabolk. Daleč največja pridelovalka je Poljska (3,4 milijona ton), sledita Italija in Francija.

Zadnje novice

Sorodne vsebine