Piše: Franc Mihič
Pravna mreža za varstvo demokracije podpira prizadevanja za strokovno in zakonito delo ministrstva za notranje zadeve in policije ter nasprotuje vsakemu političnemu vmešavanju v delo represivnih organov. “To predstavlja grožnjo spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavini prava. Opozarjamo tudi na nedopustnost samovoljnega sklicevanja nosilcev politične moči na pričakovanja in zahteve ‘protestniške’ civilne družbe. Za varstvo demokratične in pravne države, ki bo na temelju zakonitega, transparentnega in strokovnega delovanja zagotavljala enake pravice za vse, smo si pri Pravni mreži prizadevali pod prejšnjo oblastjo in si bomo tudi v prihodnje,” so zapisali v sporočilu za javnost. Resno opozorilo! Kdo pa so v “Pravni mreži za varstvo demokracije”? Koga zastopajo?
Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar vztraja pri stališču, da se politika ne sme vmešavati v delo policije. “Prepričana sem, da je nazadnje to tudi stališče vlade Republike Slovenije, ker konec koncev je to ljudem obljubljala,” je bila jasna. Pove tudi, da je bil Boštjan Lindav od vsega začetka njena izbira za funkcijo generalnega direktorja policije, zato ker je karierni policist, a je bil na uradniškem svetu ocenjen kot primeren za to funkcijo in ostaja le vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije. Tudi on jasno zagovarja: “Policija je v službi ljudstva in javnomnenjske raziskave kažejo, da je policija pod mojim vodstvom, pod delom moje ekipe to zaupanje znova pridobila. In če kdo ocenjuje delo policije, je to seveda ljudstvo, družba.”
Kot je razumeti, pa ima premier dr. Golob zadržke do imenovanja B. Lindava za generalnega direktorja policije. To pa ni samo “komunikacijski šum” pri komunikaciji med vladajočimi, to je permanenten problem samostojne RS oz. njene pravne države, ki jo vodi ljudstvo neposredno. Postavijo se mi vprašanja: Ali naša demokracija res pomeni vladavino ljudstva ali pogosto samo politike? Brez tožnika ni sodnika & Kadija tuži, kadija sudi? Slovenci očitno nismo pravi potomci ponosnih Karantancev, ki so na Gosposvetskem polju, ob “knežjem kamnu” svobodno izvolili, najprej kneza in nato sodnika. Knez je spoštoval pravico ljudstva do vladavine, ni bil samodržec. Naša politika in pravo in ostala vplivna elita naroda, še danes ljudstvu odrekajo pravico, da si na volitvah sami izbere tožilca, ki mu zaupajo. Slovenci spregledajo, da pri nas politika izbere tožilce, ne pa ljudstvo. Ameriški voditelji, ki so pisali ameriško ustavo, leta 1788, so spoštovali eno temeljnih pravic človeka, da le ljudstvo na volitvah odloči, kdo bo njihov tožilec, kar velja še danes! Američanom je bila za vzgled “Postava Karantancev”. Ameriško ljudstvo lahko izvoli in določi, kdo ima njihovo zaupanje, da bo tožilec po volji ljudstva in kakšnimi dokazi bo obtožil, da bo sodnik lahko sodil in presodil: “Kriv si ali pa nedolžen”. Pri nas celo pravosodje dopušča, da mnogi, celo novinarji sporočajo javnosti: “Kriv si, sklep sodišča je zmota, sodišče je odveč?!” Država prava pa še vedno ignorira: »Dokler človek ni obsojen s pravnomočno sodbo, je nedolžen!”, kar je eden od temeljnih postulatov pravne države. V naši družbi žal še vedno obvelja: »Kriv si, četudi nisi bil pravnomočno obsojen«? Imamo tri veje oblasti, zakonodajno, izvršno in pravosodno oblast. Vse so samostojne in ločene med seboj, da tako služijo ljudstvu, ki pa lahko nadzoruje samo zakonodajno oblast, neposredno na volitvah. 93. člen Ustave RS pa določa, da »državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.«
Preiskovalne komisije so torej vitalni organ za učinkovito uresničevanje načela delitve oblasti, kjer se pojavljajo dvomi v ustavno skladno in zakonito delo organov države. Zakonodajna oblast, DZ RS, pa pri nas, če se prav spomnim, ne sme v nobenem primeru posegati niti v Tožilstvo, ki spada pod Pravosodno ministrstvo, niti v samostojno notranje ministrstvo. Suveren države, to je ljudstvo torej ne more neposredno na volitvah oceniti rezultate delovanja, ne policije in ne tožilstva, čeprav vsi delajo v “imenu in za račun ljudstva”. Notranje in Pravosodno ministrstvo oz. njemu dodeljeno Tožilstvo, pa sta absolutno suvereni in nedotakljivi za “vmešavanje” izvoljene politike v DZ RS, zato ni prave odgovornosti do suverena države, ljudstva! V naši družbi je akutno pomanjkanje odgovornosti, nosilcev odločanja v državi, javnem sektorju in tudi v gospodarstvu. To pa plačujejo državljani z nizkimi dohodki in pokojninami, starejši in bolni, ki niso več mladi, so pa zaslužili pozornost. Pozabljena je obljuba: “Delu čast in oblast!”, vse v imenu in za račun ljudstva. Neumni Američani pa se ukvarjajo z volitvami, da ljudstvo na volitvah izbere, kdo bo državni tožilec, komu zaupajo, da jih bo lahko obtožil, pa ne samo ljudstvo? To je za Slovence lahko le pobožna želja? Kako bodo poklicani rešili problem vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, kar ni šala? Kako bodo uskladili svoja stališča notranja ministrica, pravosodna ministrica pod taktirko premiera dr. Roberta Goloba, ki je dirigent vlade, pomaga pa mu lahko tudi predsednica DZ RS, sicer bivša sodnica!
Kdo pravzaprav ogroža vladavino prava, “Pravna mreža za varstvo demokracije” ali samo ljudstvo in njegova izvoljena politika? To je še vedno velika uganka, ki čaka na odgovor?
