Odločitev hrvaškega mesta Čabar ob meji s Slovenijo pri Kočevskem, da bodo sredi oktobra organizirali Polharsko noč, med katero nameravajo tekmovati v lovu in odiranju polhov, je izzvala nasprotovanje hrvaške mreže za zaščito živali (MZŽ). Nasprotniki so v sporočilu za javnost poudarili, da trpinčenje živali ne more biti razlog za zabavo.
MZŽ, ki združuje 43 društev, je mesto Čabar pozval, naj odpove “nesmiselno tekmovanje”. Namesto tega naj bi polh postal prepoznavni simbol mesta v kontekstu njegove zaščite in varstva okolja, so predlagali.
Opozorili so, da so na Hrvaškem tri od štirih vrst polhov strogo zaščitene z zakonom. Dovoljeno je loviti samo velikega polha v določenem času in na določenem ozemlju. Trdijo, da v lovu na polhe v Čabru sodelujejo celotne družine, ki po mnenju MZŽ niti ne zahtevajo dovoljenja za lov na velikega polha. Menijo, da Čabar podpira krivolov in kršitve zakona, mesto samo pa ima podobo zaostale skupnosti, v kateri z izgovorom tradicije ubijajo in trpinčijo živali.
Prijatelji živali so na svoji spletni strani ocenili, da se “groteskno tekmovanje”, kdo je ulovil bolj debelega polha in kdo ga bo hitreje odrl, ne sme nadaljevati zaradi banalnega razloga, kot je zabava. Pozvali so čabrskega župana in tamkajšnjo turistično skupnost, naj svojo turistično ponudbo vzpostavita na drugačnih vsebinah.
Na kritike MZŽ so iz mesta Čabar na svojih spletnih straneh odgovorili, da je polh, ki živi na območju Čabra, “lovna divjad” ter da je število sivih polhov na Hrvaškem zadovoljivo in v skladu s trajnostim gospodarjenjem lovnih živali. Poudarjajo, da je od 1. oktobra do 30. novembra dovoljeno loviti polhe z ustreznim dovoljenjem in samo s posebno narejenimi pastmi za polhe, ki imajo naravne vabe.
Dodali so, da gre za zelo staro tradicijo, ki izhaja še iz časov rimskega cesarstva. Na Hrvaškem se je sicer lov na polhe obdržal predvsem v Gorskem kotarju in v Liki.
