Javna agencija SPIRIT Slovenija je v okviru programa Nadaljnja rast in razvoj podjetij s tujim in mešanim kapitalom včeraj pripravila četrto raziskovalno srečanje. Dogodek, ki je letos potekal v virtualni obliki, je preko spleta spremljalo več kot 70 voditeljev iz najboljših podjetij s tujim in mešanim kapitalom, ki so prisluhnili izbranim govorcem in njihovim pogledom na izzive, ki jih v vodenje in poslovanje podjetij prinaša umetna inteligenca.
Poleg privabljanja tujih investicij SPIRIT Slovenija aktivno skrbi tudi za tuje investitorje, ki so že prisotni v naši državi ter jih podpira pri njihovi nadaljnji rasti in razvoju v slovenskem poslovnem okolju. V ta namen so zasnovali inovativni program Nadaljnja rast in razvoj podjetij s tujim in mešanim kapitalom, ki temelji na podjetniškem pristopu in individualni obravnavi ter nudenju konkretne pomoči podjetjem pri težavah, s katerimi se soočajo pri poslovanju. V okviru programa vsako leto pripravijo tudi raziskovalno srečanje voditeljev podjetij s tujim in mešanim kapitalom, na katerem jim ponudijo strokovne in izobraževalne vsebine.
»Cilj srečanj je, da voditeljem prinesemo dodano vrednost v obliki vrhunskega znanja in izkušenj najboljših podjetij in posameznikov, ki v globalnem svetu premikajo meje mogočega,« je uvodoma pojasnila mag. Karin Žvokelj, namestnica v. d. direktorja SPIRIT Slovenija. »Živimo in delujemo v času številnih sprememb, na katere se moramo hitro prilagoditi. Letos je v naše življenje in gospodarstvo zarezala epidemija koronavirusa. Na agenciji smo se na spremenjene razmere hitro odzvali in pozorno spremljali situacijo na domačem in tujih trgih, bili nenehno v stiku s podjetji in gospodarstvom ter se trudili naše aktivnosti čim bolj prilagoditi njihovim potrebam. Tudi zdaj, v drugem valu, si prizadevamo slovenskim podjetjem čim bolj olajšati posledice, povzročene z epidemijo. Hitra odzivnost je prva prioriteta tudi v našem programu Nadaljnja rast in razvoj podjetij s tujim in mešanim kapitalom, v katerem je trenutno 80 podjetij, med katerimi jih 18 širi svoje proizvodne zmogljivosti, kar nas zelo veseli. Vloga podjetij s tujim in mešanim kapitalom je v Sloveniji zelo dragocena, saj k nam prinašajo odličnost, dodano vrednost, izkušnje in so pomemben zaposlovalec ter generator izvoza. Tega se na agenciji zavedamo, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali biti dobra podpora podjetjem pri njihovi rasti in razvoju. Verjamemo, da smo skupaj močnejši!«
Rdeča nit letošnjega srečanja je bila prihodnost, v kateri bistveni elementi za uspeh podjetij vse bolj postajajo nove tehnologije in umetna inteligenca, ključni pa še vedno ostajajo ljudje.
O vlogi, pomenu ter prednostih in slabostih umetne inteligence, še posebej pa o njenem vplivu na konkurenčnost podjetja je v živo iz Londona spregovoril dr. Jure Leskovec, profesor na Univerzi Stanford in direktor raziskav in naprednih tehnologij v tehnološkem podjetju Pinterest v Silicijevi dolini, ZDA. »Podjetja s pomočjo pametnih naprav, strojev, robotov in svetovnega spleta zbirajo vse večje količine podatkov o svojih kupcih, izdelkih, storitvah in procesih. Z njihovo analizo lahko svoje izdelke bistveno izboljšajo ter razvijajo nove, ki temeljijo na izkušnji kupca,« je ponazoril prednost umetne inteligence. Umetno inteligenco tako lahko razumemo kot orodje, ki nas dela bolj učinkovite, boljše in nam pomaga pri napredku. Vendar pa jo je po njegovih besedah mogoče prelisičiti, napačno uporabiti ali pa celo zlorabiti, »zato je ključno, da o predpogojih za uspešno uporabo umetne inteligence razmišljamo že vnaprej in vzpostavimo dober sistem.« Poudaril je, da je umetna inteligenca vse bolj uporabna tudi pri reševanju najzahtevnejših izzivov, vendar za učinkovito rabo še vedno potrebuje človeško inteligenco.
V podjetja umetne inteligence, interneta stvari in analize velike količine podatkov se vse bolj spreminjajo tudi klasična proizvodna in storitvena podjetja. Tako je umetna inteligenca postala sestavni del poslovne strategije pri vodilnem in najhitreje rastočem globalnem ponudniku logističnih storitev DB Schenker. »Imamo lasten digitalni laboratorij, v katerem razvijamo logistične rešitve prihodnosti, ki nam bodo olajšale in optimizirale poslovanje ter poslovne procese in povečale učinkovitost. Odločili smo se, da bomo DB Schenker spremenili v podjetje, ki temelji na podatkih,« je povedal dr. Joachim Weise, zadolžen za umetno inteligenco v DB Schenker. Predstavil je konkreten primer uporabe umetne inteligence pri optimiziranju njihovih logističnih in skladiščnih zmogljivosti. Opozoril je tudi na nujnost ustreznega komuniciranja, da bo uvajanje novih tehnologij v podjetje uspešno. »Vsem zaposlenim mora biti jasno, da v nove tehnologije ne vlagamo zato, da bi jih nadomestili, temveč za izboljšanje poslovnih procesov in večjo učinkovitost.«
V aktivnem premoru je Alenka Košir predstavila nekaj vaj, s katerimi celostno vplivamo na telo in njegovo splošno kondicijo, sploh v epidemiji Covid-19, ko se je večina ljudi premaknila pred zaslone ter sodelujoče spomnila, da sta šport in gibanje sestavni del zdravega življenjskega sloga.
O tem, kako lahko sodobne tehnologije pomembno prispevajo k uspehu podjetja in prepoznavnosti njegovih izdelkov ter o njunem receptu za uspeh, sta v nadaljevanju spregovorila Mic Melanšek in Rado Daradan, ustanovitelja Hooray Studios, ki ustvarja Male junake, personalizirane knjige za otroke in družine. »Pot do uspeha ni bila enostavna in tudi ni šla le strmo navzgor,« sta pojasnila. Njun zmagovalni recept poleg izvirne ideje vključuje še pravo mešanico trdega dela, poguma in previdnosti ter najsodobnejšo tehnologijo, predvsem pa so jim pri promociji in prepoznavnosti pomagala družbena omrežja. Kot pravita, konkurenca sicer ponuja cenejše knjige, njihova dodana vrednost pa je resnično čutna izkušnja, saj »so naše knjige drugačne, mehke na otip in personalizirane, s čimer se želimo povsem približati uporabniku.« V podjetju, ki je bilo s svojo prebojno rešitvijo izbrano tudi v družino 19 ambasadorjev Green. Creative. Smart. za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini, je danes zaposlenih 150 ljudi, prisotni so na 11 tujih trgih, kljub vsemu pa se trudijo ohranjati logiko majhnega podjetja.
V nadaljevanju sta najuspešnejša slovenska smučarska tekačica vseh časov Petra Majdič in športni psiholog dr. Matej Tušak predstavila vlogo zmagovalne miselnosti. Ta poleg trdega dela, talenta, predanosti in strasti tlakuje pot k uspehu tako posameznika kot ekipe. »Že zelo zgodaj so me naučili trdega dela, vztrajnosti in potrpežljivosti, predvsem pa, da je delo vrednota, kar mi je kasneje pomagalo tudi v športu. Dejstvo je, da se ne rodiš kot zmagovalec, vendar te zgodnja otroška leta močno zaznamujejo,« je povedala Petra Majdič. Po besedah dr. Mateja Tušaka te začetki v težjih pogojih učvrstijo, zato je uspeh bolj verjeten. »Apetit po dosežkih pa zares zraste takrat, ko vsaj malo začutiš, da je cilj mogoče doseči. Razvajenost pa je pogosto ovira na poti do uspeha na katerem koli področju.« Strinjala sta se, da je v športu tako kot v poslu treba narediti prvi korak, ki je najtežji, a če ga ne narediš, ne boš nikoli vedel, če ti bo uspelo priti do cilja. »Vrhunski rezultat tako v športu kot v poslu pride takrat, ko si prej že vse naredil prav. Tudi v nemogočih razmerah je s pravo motivacijo in ob podpori odlične ekipe možno doseči cilj,« je zaključil Tušak. Pri tem pa je spomnil še na slovensko posebnost, da vrhunskim športnikom uspeh iskreno privoščimo, medtem ko so uspešni podjetniki deležni nevoščljivosti.
Sodelujoči so tudi tokratno raziskovalno srečanje ocenili kot odlično pripravljeno, z vrhunskimi vsebinami in zelo dobro kombinacijo virtualnega prenosa in prenosa v živo iz v ta namen pripravljenega studia v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Prav vsi pa so izrazili željo, da se v letu 2021 spet srečajo v živo.
Agencija je prvo raziskovalno srečanje organizirala že leta 2017, na njem pa so govorili o umetnosti inovativnega iskanja in razvoja pravih sodelavcev ter visoki zavzetosti zaposlenih. Rdeča nit raziskovalnega srečanja podjetij s tujim in mešanim kapitalom v 2018 so bili gradniki uspeha v svetu hitrih sprememb ter nujnost prilagajanja podjetij in zaposlenih, v 2019 pa ključne lastnosti voditeljev 21. stoletja pri vodenju zaposlenih in timov.
Vir: SPIRIT Slovenija
