C. R.
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 9,18-24): Ko je Jezus nekoč na samem molil, so bili z njim učenci; in vprašal jih je: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.« Nato jim je rekel: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovóril: »Božji Maziljenec.« Strogo jim je prepovedal, da bi o tem komu pripovedovali. Rekel je: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo vstal. Vsem pa je rekel: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgúbil; kdor pa izgubí svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.«
Če boste v roke vzeli Sveto pismo in šli brat evangelije, po možnosti tudi večkrat, se boste z vprašanjem Jezusove identitete vedno znova srečali. In v Jezusovem času to niti ni bilo tako samoumevno, kot se nam morda zdi danes. Izraelsko ljudstvo je pričakovalo obljubljenega mesijo, to je tistega, ki ga Bog pošilja kot rešitelja, vendar so bile predstave o njem precej nenavadne, velikokrat povsem človeške in v skladu s povsem vsakdanjimi, tudi sebičnimi interesi ljudi. Velika večina si je želela predvsem nekoga, ki bi rešil Izrael rimskega okupatorja, ob tem pa nihče ni mislil na to, da bi obljubljeni mesija utegnil biti sam učlovečeni Bog.
Več lahko preberete TUKAJ.
