Piše: Marjeta Bogataj
Z Ulo Ložar smo se pogovarjali o novi glasbeni oddaji na Prvi TV z naslovom Lestvica popularnih 10, ki je posvečena slovenski glasbi in slovenski glasbeni produkciji, pa tudi o njeni glasbeni karieri, ki jo je začela graditi že v otroških letih.
Ula Ložar prihaja iz Ljubljane, stara je 22 let. Po končani Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana se je vpisala na Fakulteto za uporabne družboslovne študije v Ljubljani – smer mediji in novinarstvo. S petjem se je začela ukvarjati pri rosnih sedmih letih, pri dvanajstih letih je uspešno nastopila na Mladinski pesmi Evrovizije, na kateri je Slovenija takrat sodelovala prvič. Leta 2019 je sodelovala na Emi in se uvrstila na zelo dobro 3. mesto. Novembra lani je izdala pesem Domine, januarja letos pa je začela voditi oddajo Lestvica popularnih 10 na Prvi TV.
Spoznali smo vas pred desetimi leti, ko ste Slovenijo predstavljali na Mladinski pesmi Evrovizije s pesmijo Nisi sam/Your Light in osvojili zelo dobro 12. mesto. Danes ste voditeljica glasbene oddaje na Prvi TV, pa ste pred nekaj dnevi praznovali komaj 22. rojstni dan. Kako doživljate svoj hitri vzpon in prepoznavnost?
O glasbenem življenju sem sanjala že od svojega sedmega leta, in ko so se mi sanje začele uresničevati, je bilo to noro lepo. Ne gre mi toliko za prepoznavnost, predvsem mi je v užitek peti na odru in zabavati ljudi. Zelo blizu mi je ideja, da se prek glasbe ljudje povezujemo in da si s tem tudi pomagamo. Kadar sem povabljena na dobrodelne prireditve, se vsakokrat z veseljem odzovem. Skratka, glasba povezuje.
To je bil prvi slovenski nastop na Mladinski pesmi Evrovizije, ste čutili velik pritisk? Kako ste se pri 12 letih spopadali s tem in kakšne spomine imate na to prireditev?
Zelo lepe spomine imam. Takrat se je okoli mene ustvarila ekipa ljudi, ki obstaja še danes, pravim ji moja družinica. Veliko tudi objavljam na socialnih omrežjih, tudi tam so »moji ljudje«. Pritisk? Mislim, da ko si mlajši, ne dojemaš dolžnosti tako zelo resno. Saj sem vedela, da gre za veliko prireditev, na kateri Slovenija prvič nastopa, ampak sem bila že od prej vajena nastopati na pevskih tekmovanjih v tujini in mi je bilo lepo tekmovati; vedela sem, da bo lepo, da se bomo družili in zabavali, da bom spoznala nove ljudi … Danes bi mi bilo zagotovo težje, ker bi si govorila, da ne smem zafrkniti cele države. Pravzaprav kar pogrešam takratno neobremenjenost.
Zelo blizu mi je ideja, da se prek glasbe ljudje povezujemo in si s tem tudi pomagamo.
Ko sva se dogovarjali za intervju, ste bili zaposleni z izpiti na fakulteti. Kaj študirate in kako vam gre?
Enega sem uspešno naredila, za drugega še čakam informacije, hvala. Študiram na Fakulteti za uporabne in družboslovne študije v Ljubljani, smer mediji in novinarstvo. Grem torej v smer novinarstva in oddaja Lestvica popularnih 10 je zame kot nekakšna odskočna deska, res se vidim v tej vlogi.
Ukvarjate se z glasbo, študirate, vodite TV-oddajo … vam ostane kaj časa za kakšen hobi?
Igram klavir in zelo rada kvačkam, pravzaprav imam sto in en hobi, lotim se vsega; tudi zapestnice izdelujem, imela sem obdobje, ko sem bila obsedena s fotografiranjem … Sem zelo ustvarjalen človek.
Kako usklajujete vse to, je kdaj naporno, preveč vsega? Očitno se znate dobro organizirati.
Da, včasih je res naporno, vsak se kdaj znajde pri vprašanju, kako bo speljal vse obveznosti, ko se te nakopičijo. Ampak mislim, da sem dobra v organizaciji, naredim si »to do list«, da mi kaj ne uide. Tudi kot otrok sem bila vedno zelo pridna in tudi danes se vedno za vse potrudim, od malega so me tako učili. Lahko rečem, da sem perfekcionistka.
Ali prihajate iz glasbene družine oziroma od kod ljubezen do glasbe?
V daljnem sorodstvu sicer imamo tudi pevce, ampak v moji družini se ni nihče ukvarjal z glasbo, tako da ne vem, od kod meni ta strast. So mi pa starši povedali, da so mi veliko prepevali, ko sem bila še pri mamici v trebuščku.
Zdaj se z glasbo ukvarjate tudi kot voditeljica oddaje Lestvica popularnih 10 na Prvi TV. Ker je oddaja nova, jo, prosim, predstavite našim bralcem.
Lestvica popularnih 10 je namenjena slovenski popularni glasbi in slovenski glasbeni produkciji, na sporedu je ob sobotah ob 20. uri. Oblikujejo jo naši gledalci, ki na naši spletni strani www.prva.tv glasujejo za pesmi oziroma videospote in predlagajo tudi nove, tako da je lestvica vsak teden od 6. do 10. mesta osvežena z novimi predlogi. Vidimo torej, kakšne so želje občinstva, kar je pomembno. V vsaki oddaji imamo tudi zanimivega glasbenega gosta, s katerim se pogovarjamo o njegovi glasbeni karieri pa tudi o skrivnostih glasbenega sveta. Tako gre oddaja nekako v obe smeri.
Kakšen je namen oddaje, zakaj je potrebna?
Mislim, da v slovenskem prostoru ni oddaje, ki bi bila posvečena samo slovenski popularni glasbi in slovenski glasbeni produkciji. Toliko je tuje glasbe, ki pogosto zasenči našo, slovensko – ta pa je kot draguljček, zelo dragocena. Imamo zelo veliko dobre glasbe in naš namen je, da jo predstavimo, približamo ljudem. In da jim približamo tudi naše goste, da se lahko povežejo z njimi v sproščenem ozračju. Imamo vrhunske glasbenike! Pomembno je tudi, da ohranjamo slovenski jezik. Lepo je slišati pesmi v slovenskem jeziku.
Za vami so (v času najinega pogovora, op. a.) tri oddaje; kakšni so odzivi?
Odzivi so zelo dobri, kar nas zelo veseli. Tudi na družbenih omrežjih ljudje sporočajo, da jim je oddaja všeč, všeč jim je tudi, da podpiramo slovenski jezik. Prav tako so oddajo zelo dobro sprejeli glasbeniki, saj so tak format pogrešali. Z veseljem se odzovejo našemu povabilu.
Videospoti v vaši oddaji se odvrtijo v celoti, z gosti pa se pogovarjate tudi o njihovih pogledih na slovensko glasbeno sceno, kar smo doslej pogrešali. Vas je kaj presenetilo oziroma vam je posebej ostalo v spominu?
Ljudem želimo približati glasbenike, jih predstaviti tudi po osebni plati, saj se marsikdaj o kom oblikuje neko mnenje, ki ni točno. Poleg tega gostje povedo stvari, o katerih se velikokrat ne govori; v glasbi namreč niso samo plusi, so tudi minusi. Eden od njih me je presenetil, koliko dobrih stvari se mu je zgodilo, ko se je prebijal na glasbeno sceno, koliko ponudb za nastope je dobival in podobno. Sicer pa je vsak gost zanimiv, vsak ima zgodbo in vsak poda tudi kakšno koristno informacijo – vsakokrat »padem noter« in grem domov z veliko motivacijo.
Vsakemu gostu tudi postavite izziv, naj nekaj zapoje; videti je, da to storijo z veseljem, včasih pa se jim pridružite tudi vi.
Da, vsakemu gostu damo izziv, naj zapoje refren oziroma delček neke pesmi. Zelo radi to storijo, ni strahu, da ne bi, navajeni so odrov in kamer, tako da to ni problem. Z Mikijem Vlahovičem sva skupaj zapela, da, mogoče se bom še kdaj komu pridružila.
Kakšen pa je vaš pogled na slovensko glasbeno sceno? Menite, da se da živeti od glasbe?
Mislim, da se da – ampak šele po dolgih letih vztrajanja. Prej oziroma vmes je pa treba početi še kaj drugega za preživetje.
Vaš gost Vili Resnik je dejal, da so se časi zelo spremenili; včasih je glasbenik moral biti res dober, da »je prišel ven« in si »zaslužil prepoznavnost«, danes pa je zaradi vseh digitalnih orodij veliko instantnih uspehov in hitre pozabe. Kako sami gledate na družbena omrežja, pretočne platforme, tudi večje možnosti ustvarjanja glasbe?
Sama sem bila kar »postavljena« v to; kako je bilo prej, težko govorim. Že na Evroviziji mi je ekipa ustvarila profil na Facebooku in sem lahko sodelovala pri objavah, potem sem hodila na srednjo medijsko in grafično šolo, kjer smo se veliko ukvarjali s tem. Kako naj rečem: pri digitalnih orodjih so tako plusi kot minusi, a če si previden in jih pametno uporabljaš, so koristna. Sama še nisem imela zelo slabih izkušenj s socialnimi omrežji. Ponujajo veliko možnosti; lahko objavljam sama, kar želim, obstajajo plačljive možnosti, da razširiš svoj doseg, dostop imaš do analitike in lahko dobiš informacije o publiki ter potem prilagajaš objave … Je pa res, da to lahko hitro postane še en dodaten »šiht«, saj vzame veliko časa.
Za starejše ljudi je to lahko kar zahtevno.
Se strinjam, vem iz prve roke. Moja babica Marinka Ložar je leta 2019 osvojila nagrado za najboljšo potico in leta 2021 še nagrado publike, tako da želi občasno kaj v zvezi s tem objaviti na socialnih omrežjih. Takrat je vedno: Ula, pridi mi pomagat! (smeh) To seveda z veseljem storim.
Vsak gost je zanimiv, vsak ima zgodbo in poda tudi kakšno koristno informacijo – vsakokrat grem domov z veliko motivacijo.
Dotakniva se še vaše glasbene kariere. Novembra ste izdali novo pesem Domine; kako se je prijela?
Zelo dobro se je prijela. Dolgo sem delala na pesmi, bilo je obdobje korone, ko se ni dalo nastopati … Zelo sem vesela odziva, v decembru sem imela veliko nastopov. Naj dodam, da sta pri pesmi sodelovala Marjetka in Raay Volk oziroma Maraaya. Z njima sodelujem že od začetka, pri Marjetki sem se že od sedmega leta učila petja, bila sta tudi moja mentorja na Evroviziji. Kot pravim – smo kot družinica.
Koliko pesmi pa ste doslej že izdali? Imate morda v načrtu album?
Doslej sem izdala štiri pesmi: Nisi sam, Fridays, I’ll Be With You in Domine. O albumu še ne razmišljam, raje bi ustvarila toliko avtorskih pesmi, da bi jih bilo dovolj za samostojen koncert. Danes so sicer časi takšni, da album ni nujen, saj lahko izdajaš single, na pretočnih platformah so možnosti velike. Je pa seveda čar v tem, da imaš svoj album. Na splošno svojo glasbeno pot gradim postopno, vsaka pesem je projekt, ki zahteva svoj čas, ne gre z danes na jutri, to ni moj stil.
Ali pišete tudi besedila za svoje pesmi?
Imam »milijon« napisanih besedil, ampak jih še nisem pripravljena deliti z javnostjo, bo pa zagotovo enkrat prišel čas tudi za to. Za zdaj delujemo tako, da se zberemo in jaz povem svoje želje, o čem naj pesem govori, da se lahko z njo poistovetim.
S pesmijo Fridays ste leta 2019 nastopili na Emi in osvojili visoko 3. mesto; kakšne spomine imate na to? In kako gledate na aktualni izbor pesmi za Evrovizijo?
Tretje mesto sem si delila s skupino Fed Horses, takrat sta zmagala Zala Kralj & Gašper Šantl. Same lepe spomine imam na Emo! Že to, da sem imela priložnost nastopiti na Emi, mi je veliko pomenilo, nastop na »odrasli« Evroviziji pa je moja vrhunska želja. Zdi se mi škoda, da Eme letos in lani ni bilo, saj je to za Slovenijo velika prireditev, ki ima svoj čar in veliko gledanost. Sem pa bila tako lani kot letos zadovoljna z izborom, seveda pa ne vem, kdo vse se je prijavil. Raiven spremljam že nekaj časa, je ikona, umetnica po duši, in zagotovo bo za evrovizijski oder pripravila nekaj posebnega.
Kakšni pa so vaši načrti ali želje za naprej?
Rada bi uspela na glasbenem področju, želim si, da je glasba del mojega življenja. Enkrat si želim izdati album, tudi evrovizijski oder je moja želja. Želim si tudi voditi oddaje, seveda pa si ta čas najbolj želim, da bi Lestvica popularnih 10 čim bolj zrasla in povezala ljudi prek slovenske glasbe.
