1.8 C
Ljubljana
nedelja, 21 aprila, 2024

Deloittova raziskava o generaciji Z in milenijcih iz leta 2023 razkriva napredek na delovnem mestu kljub novim oviram

Piše: Deloitte d.o.o.

Raziskava družbe Deloitte generacije Z in milenijcev iz leta 2023 raziskuje, kako so prelomni dogodki v zadnjih treh letih oblikovali življenje in stališča anketirancev. Medtem ko se pandemija COVID-19 umika, poročilo prikazuje, kako so se razvijale izkušnje pripadnikov generacije Z in milenijcev na delovnem mestu, in ugotavlja, da je pandemija sicer pustila opazne negativne posledice, vendar je prinesla tudi nekatere pozitivne trende na delovnem mestu. Raziskava na splošno obravnava napredek, ki so ga po mnenju teh generacij njihovi delodajalci dosegli, kje je še treba kaj postoriti in kje bi lahko prišlo do ovir. Raziskuje tudi, kako pripadniki generacije Z in milenijci še naprej sprejemajo življenjske in poklicne odločitve na podlagi svojih vrednot.

Raziskava, ki poteka že dvanajsto leto, zbira podatke od več kot 22.000 anketirancev iz generacije Z in milenijcev iz 44 držav. Iz njihovih odgovorov je razvidno, da se zavedajo nekaterih pozitivnih sprememb, vendar so še vedno zelo zaskrbljeni glede svoje prihodnosti. Poročilo poudarja, da so še vedno zaskrbljeni zaradi osebnih financ, podnebnih sprememb in duševnega zdravja, ter preučuje spremenjen odnos pripadnikov generacije Z in milenijcev do dela.

“Pripadniki generacije Z in milenijci si prizadevajo za boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Poleg tega so usmerjeni k vrednotam, skrbijo jih okolje, stanje sveta in prihodnost, ki jo vidijo pred seboj. Iščejo delodajalce, ki jim bodo pomagali, da bodo lahko prispevali k spremembam,” pravi Damjana Spruk, vodja kadrovske službe za Deloitte Slovenija. “Organizacije, ki aktivno prisluhnejo njihovim potrebam in pomislekom ter jim pomagajo pri njihovem reševanju, bodo izboljšale odpornost podjetij in uveljavile izvedljive spremembe v našem svetu.”

Pripadniki generacije Z in milenijci priznavajo napredek na delovnem mestu, vendar iščejo večjo prožnost in ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem

Anketiranci iz generacije Z in milenijci opažajo, da so delodajalci na nekaterih ključnih področjih dosegli napredek od časov pred pandemijo. Približno tretjina pripadnikov generacije Z in milenijcev, ki delajo s polnim ali krajšim delovnim časom, pravi, da so zelo zadovoljni z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, medtem ko je bila leta 2019 zadovoljna le ena petina, povečalo pa se je tudi zadovoljstvo s prožnostjo na delovnem mestu ter s prizadevanji za raznolikost, enakost in vključenost.

Pandemija je spodbudila ponovni razmislek o vlogi, ki jo ima delo v njihovem življenju. Čeprav skoraj polovica pripadnikov generacije Z in večina milenijcev pravi, da je njihovo delo še vedno osrednjega pomena za njihovo identiteto, dajejo velik poudarek ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem – glavni lastnosti, ki jo občudujejo pri svojih vrstnikih, in glavnemu vidiku pri izbiri delodajalca.

Predstavniki generacije Z in milenijci želijo prožnost pri tem, kje in kdaj delajo. Veliko anketiranih ima zdaj hibridne modele dela ali delo na daljavo, kar zelo cenijo. Vse pomembnejše pa so prožne oblike dela, ki ponujajo različne strukture dela, ki spreminjajo čas opravljanja dela ali število delovnih ur. Predstavniki generacije Z in milenijci si želijo, da bi njihovi delodajalci zaposlenim s krajšim delovnim časom ponudili boljše možnosti za napredovanje v karieri, na splošno več delovnih mest s krajšim delovnim časom in možnost bolj prilagodljivega delovnega časa za zaposlene s polnim delovnim časom (npr. skrajšani štiridnevni delovni teden).

Čeprav pripadniki generacije Z in milenijci priznavajo napredek, ki so ga delodajalci dosegli v zadnjih letih, je treba še veliko postoriti. Skrbi jih, da se bo zagon ustavil, ko se bodo podjetja soočila z zunanjimi izzivi, kot so gospodarska negotovost in posledice vojne v Ukrajini.

Glavna skrb ostajajo življenjski stroški, gospodarska negotovost pa anketirance ovira pri načrtovanju svoje prihodnosti

Približno šest od desetih pripadnikov generacije Z in dve tretjini milenijcev meni, da se bo gospodarstvo v njihovi državi v naslednjem letu poslabšalo ali ostalo enako. Mnogi med njimi menijo, da bo zaradi tega težje ali nemogoče zaprositi za povišico ali napredovanje, dobiti novo službo ali poiskati večjo prožnost na delovnem mestu. Njihova zaskrbljenost nad gospodarskimi vprašanji vpliva tudi na njihovo sposobnost načrtovanja prihodnosti na bolj osebni ravni, saj mnogi pravijo, da bo težje ali nemogoče kupiti dom ali si ustvariti družino.

Poleg brezposelnosti in podnebnih sprememb pripadniki generacije Z in milenijci še vedno navajajo življenjske stroške kot glavno družbeno skrb. Več kot polovica pripadnikov generacije Z (51 %) in milenijcev (52 %) pravi, da živijo od plače do plače (za pet odstotnih točk več kot leta 2022).

Kljub želji po boljšem ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem ter možnosti skrajšanja delovnega časa je veliko pripadnikov generacije Z (46 %) in milenijcev (37 %) poleg svoje glavne zaposlitve sprejelo še plačano delo za polovični ali polni delovni čas, da bi se lahko preživljali. Najpomembnejše postranske zaposlitve vključujejo prodajo izdelkov ali storitev prek spleta, opravljanje del na glasbenih prireditvah, kot so dostavljanje hrane ali aplikacije za deljenje prevoza, uresničevanje umetniških ambicij in delajo kot vplivneži na družbenih omrežjih. Medtem ko so družbeni mediji za nekatere vir zaslužka, pa tudi povečujejo finančno zaskrbljenost – 51 % pripadnikov generacije Z in 43 % milenijcev pravi, da si zaradi družbenih medijev želijo kupiti stvari, ki si jih ne morejo privoščiti.

Te generacije so obremenjene z nenehnim stresom in izgorelostjo

Skoraj polovica pripadnikov generacije Z (46 %) in štirje od desetih milenijcev (39 %) pravijo, da so ves čas ali večino časa pod stresom, stopnja stresa pa je še višja med ženskami, LGBT+ anketiranci, etničnimi manjšinami in invalidnimi osebami. Poleg skrbi glede osebnih financ ter dobrobiti prijateljev in družine k ravni stresa prispevajo tudi slabo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter velike delovne obremenitve. Anketiranci se tudi težko odklopijo od dela, saj 23 % pripadnikov generacije Z in 30 % milenijcev pravi, da vsaj pet dni na teden odgovarjajo na službeno elektronsko pošto zunaj običajnega delovnega časa. Ti pritiski na delovnem mestu so morda tudi vzrok za povečanje stopnje izgorelosti v primerjavi z lanskim letom.

Na njihovo počutje vplivajo tudi družbeni mediji, zaradi katerih se približno štirje od desetih pripadnikov generacije Z in milenijcev počutijo osamljene in nezadostne. Vendar pa več kot polovica vsake generacije pravi, da je postal dostop do virov za duševno zdravje zaradi družbenih medijev lažji in da imajo družbeni mediji na splošno pozitiven vpliv na njihovo življenje – zlasti zaradi možnosti povezovanja s prijatelji, družino in družbenimi cilji.

Dejavnik predstavljajo tudi skrbstvene obveznosti – več kot tretjina pripadnikov generacije Z (34 %) in štirje od desetih pripadnikov milenijske generacije (39 %) dnevno ali občasno skrbi tako za otroke kot za starše ali starejše sorodnike. Medtem ko je pri generaciji Z manj verjetno kot pri milenijcih, da bodo vsakodnevno skrbeli za otroke, je pri njih nekoliko bolj verjetno, da bodo skrbeli za starše ali starejše sorodnike. Več kot štirje od desetih pripadnikov generacije Z in milenijcev pravijo, da te odgovornosti pomembno vplivajo na njihovo duševno zdravje.

Prizadevanja za večjo okoljsko trajnost in družbeni vpliv vodijo življenjski slog in poklicne odločitve

Šest od desetih pripadnikov generacije Z in milenijcev pravi, da so bili v zadnjem mesecu zaskrbljeni zaradi okolja, približno enak odstotek pa jih kot dejavnik stresa navaja ekstremne vremenske pojave in požare v naravi. Te skrbi vplivajo na njihovo odločanje, od načrtovanja družine in izboljšav doma do tega, kaj jedo in kako se oblačijo. Anketiranci sprejemajo različne ukrepe, kot npr. kupujejo električna vozila ali se v celoti izogibajo vožnji z avtomobili, imajo energetsko učinkovitejše domove, uživajo vegetarijansko ali vegansko prehrano ter se izogibajo hitri modi v korist oblačil iz druge roke. Nekateri se odločajo, da bodo imeli manj otrok ali jih sploh ne bodo imeli, da bi zmanjšali svoj vpliv na okolje.

Skrb za podnebje je pomembna tudi pri poklicnih odločitvah pripadnikov generacije Z in milenijcev. Več kot polovica anketirancev pravi, da pred sprejetjem zaposlitve raziščejo vpliv blagovne znamke na okolje in njeno politiko, vsak šesti anketiranec pa pravi, da je že zamenjal službo ali sektor zaradi podnebnih vprašanj, približno četrtina anketirancev pa pravi, da namerava to storiti v prihodnosti.

Sposobnost spodbujanja sprememb na področju družbenih vprašanj na splošno lahko dejansko vpliva na zaposlitev in obdržanje teh generacij. Skoraj štirje od desetih pravijo, da so zaradi etičnih pomislekov zavrnili delovne naloge, več kot tretjina pa jih je zavrnila delodajalce, ki niso v skladu z njihovimi vrednotami. Generacija Z in milenijci želijo biti pooblaščeni za spodbujanje sprememb v svojih organizacijah, a čeprav se jim zdi, da lahko pozitivno vplivajo na svoje organizacije na področjih, povezanih z izdelki in storitvami, raznolikostjo, enakostjo, vključenostjo, razvojem in usposabljanjem ter upravljanjem delovne obremenitve, vpliv na drugih ključnih področjih, kot sta družbeni vpliv in trajnost, zaostaja. Približno polovica pripadnikov generacije Z in milenijcev pravi, da pritiskajo na podjetja, naj ukrepajo na področju podnebnih sprememb, vendar manj kot eden od šestih pravi, da se počutijo sposobne vplivati na prizadevanja svoje organizacije na področju trajnosti.

Generacija Z in milenijci želijo, da jim delodajalci pomagajo pri zagotavljanju usposabljanja in podpore, tako da jim pomagajo pri sprejemanju bolj trajnostnih odločitev v lastnem življenju kot pri razvoju spretnosti, potrebnih za prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Več kot polovica pripadnikov generacije Z (56 %) in polovica milenijcev (50 %) pravi, da so že deležni takšnega usposabljanja, vendar bo to učenje treba razširiti, saj se ocenjuje, da je približno 800 milijonov delovnih mest ranljivih za podnebne ekstreme.

Delodajalci lahko in morajo ukrepati

Ker se podjetja soočajo z novimi težavami, bo za delodajalce pri zaposlovanju in zadrževanju talentov pomembno, da ohranijo doseženi napredek in pripomorejo k večjemu zagonu.

“Generacija Z in milenijci se soočajo z edinstveno kombinacijo izzivov v prelomnem obdobju svojega življenja, ko napredujejo v svoji karieri, ustvarjajo družine in skrbijo za svoje bližnje,” dodaja Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo. “Za delodajalce je ključnega pomena, da te generacije razumejo in še naprej spodbujajo napredek pri izzivih, ki so zanje najpomembnejši. To ne bo le pripomoglo k povečanju produktivnosti in obdržanju talentov, temveč bo na koncu okrepilo zaupanje in vrednost podjetij v širši družbi.”

Če želite izvedeti več o raziskavi generacije Z in milenijcev družbe Deloitte Global iz leta 2023 ter o poglobljenem pogovoru o duševnem zdravju, ki temelji na ugotovitvah raziskave, obiščite: www.deloitte.com/genzmillennialsurvey.

Metodologija

Raziskava generacije Z in milenijcev družbe Deloitte Global iz leta 2023 povzema odgovore 14.483 pripadnikov generacije Z in 8.373 milenijcev (skupaj 22.856 anketirancev) iz 44 držav Severne Amerike, Latinske Amerike, Zahodne Evrope, Vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije ter Pacifika. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega intervjuja v obliki samopopolnjevanja. Terensko delo je bilo zaključeno med 29. novembrom 2022 in 25. decembrom 2022. Poleg raziskave so bili marca 2023 opravljeni kvalitativni intervjuji s 60 pripadniki generacije Z in milenijcev iz Brazilije, Nemčije, Indije, Japonske, Združenega kraljestva in ZDA. Kot je opredeljeno v študiji, so bili anketiranci iz generacije Z rojeni med januarjem 1995 in decembrom 2004, anketiranci iz generacije milenijcev pa med januarjem 1983 in decembrom 1994.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine