Pravoslavni verniki po svetu in pri nas danes obeležujejo veliko noč, praznik Jezusa vstajenja, poroča STA. No, ta trditev ne drži povsem, saj veliko noč praznujejo danes tiste Cerkve, ki še vedno uporabljajo julijanski koledar, nekatere pravoslavne Cerkve po svetu pa uporabljajo tudi reformirani julijanski (Milankovićev) koledar, ki je sicer zelo blizu julijanskemu. Srbska pravoslavna Cerkev sicer vztraja na klasičnem julijanskem koledarju.
Z osrednjim praznovanjem so začeli v petek, ko so po pravoslavnih cerkvah z oltarja simbolično prenesli Kristusov grob. Praznovanje bo doseglo vrhunec ob dopoldanskih bogoslužjih, ki bodo sicer minila brez navzočnosti vernikov.
Pravoslavni verniki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom, med katerim v ospredju ni zgolj odrekanje hrani, ampak tudi odrekanje slabim dejanjem, poudarek je tudi na molitvi.
Z osrednjim velikonočnim praznovanjem so začeli v petek, ko so po pravoslavnih cerkvah z oltarja simbolično prenesli Kristusov grob. V soboto so po cerkvah potekale maše, na katerih pa vsaj v Sloveniji zaradi spoštovanja ukrepov za preprečevanje epidemije koronavirusa ni bilo vernikov. Zaradi epidemije so letos tudi izpustili polnočno mašo s sobote na danes, je za STA povedal paroh pravoslavne cerkve Peran Bošković.
Tudi današnjih jutranjih bogoslužij z značilnimi procesijami po njegovih besedah ne bo, bo pa dopoldne potekala velikonočna liturgija. Velikonočna bogoslužja z mašami bodo tudi v ponedeljek in torek dopoldne.
Poglavar Srbske pravoslavne cerkve patriarh Irinej se je v poslanici vernikom ob prazniku dotaknil tudi epidemije. Dejal je, da ves svet ogroža en sam virus, in se vprašal: “Bo danes ponosen in sebičen človek iz tega izpeljal kakšen sklep? Ali pa bo še naprej, brez kesanja in brez ljubezni, vztrajal pri samomorilnem projektu ustvarjanja svojega lažnega svetovnega raja, v katerem ni ne Boga ne človeka kot duhovnega bitja.” Pozval je k spoštovanju navodil glede epidemije.
Mnogi pravoslavni verniki veliko noč letos zaznamujejo teden dni za ostalimi kristjani. Skupaj s pravoslavni verniki v Sloveniji jo praznujejo pravoslavni verniki v Črni gori, Severni Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Nekatere druge pravoslavne cerkve pa so sprejele Milankovićev koledar in so veliko noč praznovale 12. aprila.
V Srbiji in Severni Makedoniji bodo praznike preživeli pod policijsko uro. V Srbiji je namreč v petek ob 17. uri začela veljati najdaljša policijska ura od uvedbe izrednih razmer zaradi epidemije novega koronavirusa 15. marca. Zaradi praznikov ob pravoslavni veliki noči bo ob popolni prepovedi gibanja na prostem veljala skupno 84 ur, do torka do 5. ure. V Severni Makedoniji pa bo veljala kar 85 ur.
Na današnji dan pa se za katoličane z drugo velikonočno nedeljo končuje velikonočna osmina, torej teden dni praznovanja velike noči, medtem ko se bo velikonočni liturgični čas nadaljeval še šest tednov vse do binkošti. Po tradiciji se prva nedelja po veliki noči imenuje bela nedelja, saj so krščenci, ki so prejeli zakramente na velikonočno vigilijo, na to nedeljo, torej po enem tednu, lahko nehali nositi bela oblačila. V zadnjih dvajsetih letih pa ima ta nedelja tudi naziv nedelja Božjega usmiljenja, ki se nanaša na Jezusovo razodetje sv. Favstini Kovalski v začetku dvajsetega stoletja na Poljskem. Omenjeno poljsko redovnico je za svetnico razglasil njen rojak, papež sv. Janez Pavel II. Več o tem TUKAJ.
