Že vrsto desetletij je prvi septembrski konec tedna v Tržiču rezerviran za Šuštarsko nedeljo, ki pa jo je letos odnesla pandemija covida-19. V Tržiču so se zato odločili, da bodo namesto tega pripravili Šuštarski praznik, v okviru katerega so v četrtek odprli razstavo o obutveni dediščini, danes pa pripravljajo še posebno modno revijo.
Tržič je leta 1492 dobil trške pravice za prodajo vina, živine in železnih izdelkov. Tako so se v mestu tedensko in tudi letno vrstili sejmi, med katerimi je bil najpomembnejši sejem kmečkih izdelkov na angelsko nedeljo, to je prvo nedeljo v septembru. Iz teh sejmov se je pred več kot 50 leti razvila Šuštarska nedelja, ki še posebej zaradi čevljarske tradicije v mesto pod Karavankami vsako leto privabi veliko ljudi.
Zaradi ukrepov za zajezitev in obvladovanje širjenja epidemije covida-19 so letošnjo Šuštarsko nedeljo odpovedali, Tržiški muzej in Občina Tržič pa sta namesto nje pripravila manj obsežen Šuštarski praznik. Ta se je začel v četrtek, ko so v Atriju Občine Tržič odprli obutveno razstavo Raziskovanja Bosonogice in Obujčka, ki jo je pospremil koncert Kulturnega društva Jerbas Ponosni na šuštarsko tradicijo.
Obiskovalci lahko na razstavi na šaljiv in zanimiv način izvedo veliko o zgodovini obuvanja v Tržiča in na Slovenskem. Mnogi Slovenci Tržič poznajo prav po čevljarski dediščini, ki je tudi po propadu Peka še vedno živa. Danes je v Tržiču čevljarjev bistveno manj kot v zlati dobi čevljarstva v 19. in 20. stoletju, a so, kot poudarjajo na občini, številni izjemni.
V soboto je v okviru Šuštarskega praznika potekal šuštarski tržni dan, najbolj pestro dogajanje letošnjega okrnjena programa pa bo danes. Obiskovalci si bodo lahko čez dan ogledali muzejske zbirke in razstave, ob 11. uri glasbeno-lutkovno predstavo za otroke Miška z zašitim trebuščkom ter ob 15. uri posebno modno revijo Nekdanji in današnji sloves tržiških čevljarjev.
Na modni reviji bodo člani Folklorne skupine Karavanke z gosti v vlogi manekenov predstavili obutveno dediščino in izdelke današnjih tržiških čevljarjev. Med njimi so Migi, Roal, Brodi, Proalp, Jazbec in Georgijev. Ob tem bo David Ahačič pripovedoval zgodbe o življenju in delu nekdanjih tržiških čevljarjev ter se pogovarjal z današnjimi.
