V zadnjem desetletju se je v Sloveniji močno izboljšalo stanje na področju dostopnosti do stranišč, so ob današnjem svetovnem dnevu stranišč zapisali v Statističnem uradu. Glede na zadnji popis prebivalstva in stanovanj leta 2018 je bilo brez notranjega stranišča pri nas le še okrog dva odstotka naseljenih stanovanj, največ v Prekmurju.
Leta 2011 je bilo brez notranjega stranišča še 3,7 odstotka naseljenih stanovanj, leta 1991 bilo takšnih osem odstotkov stanovanj, deset let prej pa 26 odstotkov.
Največ ljudi, ki so živeli v stanovanjih brez notranjega stranišča, je bilo leta 2018 v Prekmurju, in sicer pet odstotkov. Med občinami z najvišjim deležem prebivalcev, ki so živeli v stanovanjih brez notranjega stranišča, so bile Hodoš (70 oz. 24 odstotkov), Gornji Petrovci (240 oz. 12 odstotkov) in Zavrč (170 oz. 12 odstotkov). Najmanj takšnih pa je bilo na Gorenjskem, kjer v stanovanjih brez notranjega stranišča živi odstotek ljudi.
Generalna skupščina Združenih narodov je pravico do vode in sanitarij za eno od osnovnih človekovih pravic priznala leta 2010, današnji dan pa je za svetovni dan stranišč razglasila leta 2013. S tem je želela podpreti prizadevanja za izboljšanje higienskih razmer po svetu.
Urejene sanitarije namreč močno vplivajo na izboljšanje higienskih, posledično pa zdravstvenih razmer, saj pomembno prispevajo k zmanjšanju pojavov kužih in črevesnih bolezni, ki v svetu zahtevajo ogromno življenj.
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) sicer že leta ob svetovnem dnevu stranišč izbere naj javno stranišče. Tega izbirajo zato, ker morajo bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo zaradi svoje bolezni pogosto obiskovati stranišča, hkrati pa želi društvo spodbuditi občine in druge javne institucije k razmisleku o čistih in primerno urejenih straniščih. Ne nazadnje ta niso pomembna le za ljudi s KVČB, ampak tudi za širšo javnost.
Rezultate akcije bo društvo razglasilo v petek s spletno sklepno prireditvijo prek aplikacije ZOOM.
