Da bi od obljub o decentralizaciji države prišli do dejanj, je skupina posameznikov različnih profilov danes javno predstavila pobudo za prenos sedeža državnega sveta v Maribor. Kot so pojasnili, je za to potrebno le zadostno soglasje državnih svetnic in svetnikov za spremembo 4. člena poslovnika državnega sveta.
“Slovenija je izrazito centralizirana država in centralizacija se zgolj krepi, kar vidno in občutno škodi skladnemu regionalnemu razvoju,” je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal eden od skupno 19 predlagateljev Bartolo Lampret.
“Prepričani smo, da mora država resnične težnje in prizadevanja za decentralizacijo takoj pričeti uresničevati z razporeditvijo oziroma prenosi sedežev njenih organov po celotni državi. Predlagamo, da se ta prizadevanja pričnejo s prenosom sedeža državnega sveta v Maribor,” je dodal.
Predlagatelji pobude so poleg njega še Aleš Arih, Elko Borko, Andrej Brvar, Mitja Čander, Breda Čepe, Božo Grafenauer, Tomaž Keresteš, Boštjan Klun, Alojz Križman, Benjamin Lesjak, Darko Pašek, Melita Petelin, Aleksandra Podgornik, Janko Razgoršek, Vladimir Rukavina, Vlasta Stavbar, Ludvik Toplak in Srečko Trglec.
Pobudo so danes objavili na spletu in povabili ostale državljane in državljanke Slovenije k podpisu. “Ko bomo zbrali primerno število podpisov, bomo predali pobudo predsednikom državnega sveta, vlade in države,” je povedal svetovalec za stike z javnostmi Lampret.
Prenos sedeža državnega sveta v Maribor bo imel po prepričanju pobudnikov predvsem simbolni pomen in bo nakazal pot za prenos sedežev drugih organov iz Ljubljane. Nekdanji minister, odgovoren za področje lokalne samouprave Božo Grafenauer je izpostavil, da številni politiki govorijo o potrebni decentralizaciji države, ko je treba preiti iz besed v konkretna dejanja, pa pride le do “izmikanja in izgovorov”.
“Mi smo zdaj pripravili konkreten predlog, da se lahko od salonskega zavzemanja preide k dejanskim prizadevanjem za decentralizacijo,” je dejal in poudaril, da se višina proračuna državnega sveta s prenosom sedeža ne bo spremenila. Selitev tako po njegovem prepričanju ne bi imela večjih finančnih posledic za ta organ.
Po besedah Grafenauerja s pobudo izrekajo tudi podporo prizadevanjem, da se za zagotovitev učinkovitejšega razvojnega preboja in črpanja sredstev skladov EU sprejme za naslednjo finančno perspektivo za vzhodno kohezijsko regijo samostojen operativni program, kar so julija zahtevali predsednik razvojnega sveta Ivan Žagar, rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič in župan Saša Arsenovič.
Profesor prava Tomaž Keresteš je danes predstavil nekaj primerov učinkovito decentraliziranih držav, ki po njegovih besedah kažejo, da “ni samoumevno, da so vse državne institucije v glavnem mestu”. Naštel je Nemčijo, Južno Afriko in Rusijo. “Ker je Slovenija majhna država, to ne bi smel biti problem. Državni svet bi lahko popolnoma enako učinkovito deloval v Mariboru kot v Ljubljani,” je prepričan.
Ostale državne institucije, na primer služba za kohezijo in agencija za kmetijske trge, bi se po ocenah predlagateljev lahko preselile v druge slovenske kraje. “Gre namreč za pobudo, ki presega Maribor oziroma severovzhodno Slovenijo,” je dejal pravnik.
Najdba ustreznih prostorov ne bi smela biti problem. “V Mariboru bi se zagotovo našel objekt, kamor bi lahko dali 40 državnih svetnikov in 29 ljudi, ki delajo zanje. V državnem svetu se trenutno pogovarjajo o vzpostavitvi desetih, dvanajstih ali več pokrajinskih sedežev, zato to po mojem ne bi smelo biti problem,” je dejal Lampret.
