Slovenski šport šest mesecev pred poletnimi olimpijskimi igrami v Tokiu stopnjuje priprave na največji športni dogodek štiriletnega obdobja. Slovenski športniki so doslej osvojili 21 norm za nastope na igrah, sledijo še številne kvalifikacije, stopnjujejo se tudi logistične in marketinške priprave, pojasnjujejo pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
OKS trenutno intenzivno sodeluje tako z organizacijskim odborom kot tudi z nacionalnimi panožnimi zvezami pri pripravah na slovensko udeležbo na igrah, je za STA pojasnil vodja športnih programov pri OKS Borut Kolarič. “Namen je zagotoviti čim boljše pogoje za slovenske športnike,” je pri tem dejal Kolarič.
Slovenski tabor tudi tokrat računa na uspešne poletne igre v tekmovalnem smislu, veliko pa pričakuje tudi od pregovorno marljivih japonskih organizatorjev pri sami izvedbi iger.
“Vse priprave organizatorjev potekajo po načrtu, olimpijska vas bo kmalu na voljo za podrobnejši pregled. Sicer pa smo tudi iz naših preteklih obiskov dobili občutek, da bodo organizatorji poskrbeli, da bo vse tako, kot mora biti,” je ocenil Kolarič.
Predstavniki OKS si bodo v prihodnje ogledali olimpijsko vas in tako začrtali bivanje slovenskih športnikov v njej. Vsi športniki sicer zaradi različnih lokacij prizorišč ne bodo nastanjeni v olimpijski vasi. Zato je OKS tudi v navezi s panožnimi zvezami, da uredi vse potrebno za primerno bivanje športnikov in tudi druge pogoje, ki jih potrebujejo za doseganje vrhunskih rezultatov.
Slovenski športniki veljajo za izjemno uspešne na olimpijskih igrah, še posebej merjeno glede na število prebivalcev, kandidatov za medalje pa ne bo manjkalo niti v Tokiu.
Doslej so slovenski športniki osvojili 21 norm za nastope na igrah, še marsikatero naj bi v naslednjih tednih, ko bodo potekale številne kvalifikacije, izpostavlja Kolarič. Končno število slovenskih športnikov v individualnih športih na igrah naj bi se tako gibalo med 40 in 50, končna velikost odprave pa bo predvsem odvisna od tega, ali se bo na igre uvrstila katera od obeh preostalih dveh ekip z možnostmi za OI, torej moška rokometna in košarkarska reprezentanca.
Med ožjimi favoriti za medalje se je na olimpijske igre že uvrstila športna plezalka Janja Garnbret, ki jo tudi tuji mediji izpostavljajo kot prvo kandidatko za najžlahtnejšo odličje v ženski kombinaciji, ki bo tokrat prvič na olimpijskem sporedu.
Slovenija na poletnih olimpijskih igrah tako kot tudi na zimskih redno osvaja medalje, glede na število prebivalcev pa se uvršča v sam vrh.
Tako je na zadnjih poletnih igrah v Riu 2016 s štirimi medaljami (enim zlatom, dvema srebrnima in eno bronasto) zasedla sedmo mesto na svetu, štiri leta prej v Londonu je bila prav tako s štirimi medaljami šesta, v Pekingu leta 2008 pa s petimi medaljami peta.
“Poleg zagotavljanja najboljših razmer za slovenske športnike OKS v zadnjih mesecih dejavno sodeluje tudi v pripravah za promocijo Slovenije,” še poudarja Kolarič. Tako se nadaljujejo priprave pri izvedbi projekta slovenske hiše v Tokiu, ki bo platforma za promocijo države, njenih športnikov, turizma in gospodarstva ter tudi kulture.
Organizacija odprave na OI in vsega, kar je s tem povezano, je za OKS velik projekt, ki predstavlja tudi zajeten finančen zalogaj. V lanskem in letošnjem proračunu OKS so po besedah njegovih predstavnikov za izvedbo projekta OI načrtovali 2,5 milijona evrov, v ta znesek pa so vključene tudi dejavnosti za promocijo Slovenije.
Tokio 2020: Slovenija doslej z 21 normami za OI, pričakuje jih vsaj še enkrat toliko
Slovenska olimpijska reprezentanca za poletne igre v Tokiu ima po najnovejših podatkih Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) za zdaj 21 kvot za nastop na igrah. V prihodnjih tednih sledi intenzivno obdobje olimpijskih kvalifikacij, tako da se bo po pričakovanjih OKS to število dvignilo na 40 do 50 izpolnjenih norm za individualne športe.
Slovenska olimpijska reprezentanca bo po izkušnjah iz preteklih let in dosežkih slovenskih športnikov v zadnjem obdobju štela med 40 do 50 športnikov v individualnih panogah, je ocenil vodja športnih programov pri OKS Borut Kolarič.
Po podatkih je med 21 doseženimi kvotami za športnike sedem imenskih, druge so kvote, ki jih bodo posamezne panožne zveze zapolnile po notranjih merilih.
Med največjimi slovenskimi upi za kolajno, ki so se doslej na OI že uvrstili, je športna plezalka Janja Garnbret. Njo tudi tuji mediji zaradi dominantnih predstav na zadnjem svetovnem prvenstvu izpostavljajo kot eno od najodmevnejših imen naslednjih iger.
Garnbretova je nosilka ene od dveh plezalnih kvot, druga je Mia Krampl, največ kvot doslej imajo zagotovljenih kajakaši in kanuisti na divjih vodah, štiri, eno mesto ima zagotovljen še ženski kajakaški dvojec na mirnih vodah v sprintu.
V atletiki ima Slovenija tri poimenske norme (Maja Mihalinec na 200 m, Maruša Mišmaš na 3000 m s preprekami in Tina Šutej v skoku s palico), v plavanju je obe doslej dosegla Tjaša Oder, tri ima država v kolesarstvu, v jadranju dve in eno v taekwondoju.
Za nastop na igrah v Tokiu se še potegujeta tudi slovenski moški rokometna in košarkarska reprezentanca, tako da bi končno število slovenskih športnikov v Tokiu v najboljšem primeru lahko celo preseglo številko 70.
Rokometaši bi se lahko z zmago na trenutnem evropskem prvenstvu na OI uvrstili že ta konec tedna, sicer pa bodo igrali kvalifikacije aprila. Košarkarji bodo kvalifikacije igrali konec junija, tako da bo končno število slovenskih potnikov v Tokio znano tik pred zdajci.
Pred štirimi leti je na igrah v Rio de Janeiru Slovenijo predstavljalo 63 športnikov, med njimi je bila tudi moška rokometna reprezentanca, štiri leta prej v Londonu, ko Slovenija ni imela predstavnikov v ekipnih športih, pa 45.
Največja slovenska odprava na poletnih igrah doslej ostaja tista iz leta 2004, ko je v Atene odpotovalo 79 športnikov. Najmanj številčna pa je bila prva olimpijska odprava po samostojnosti, ko je v Barcelono leta 1992 odpotovalo 35 slovenskih športnikov.
