Konec prejšnjega tedna je iz moštva Olimpije prišla novica o menjavi glavnega trenerja in njegovega strokovnega štaba. Trenerja Dina Skenderja je včeraj zamenjal Goran Stanković, ki je zadnje pol leta vodil Tabor iz Sežane. Menjave trenerjev v prvi slovenski ligi niso nekaj neobičajnega, prej obratno. V letošnji sezoni samo pri Muri, Kopru, Domžalah in Bravu ni prišlo do spremembe na trenerski klopi.
Olimpija je še posebej znana po tem. V zadnjih petih letih so jo vodili Nikolić, Vanoli, Elsner, Pušnik, Hadžić, Biščan, Stolica, Linta, Barišić, Pevnik, spet Hadžić, Skender in sedaj Stanković. Najdlje je na klopi sedel Safet Hadžić, v svojem drugem mandatu, ki je trajal štirinajst mesecev.
Tokratna menjava je prišla ob neobičajnem času. Ponavadi se takšne menjave zgodijo med sezono ter ob koncu ali polovici le te. Redkokdaj pa takrat, ko se ekipa že začne pripravljati na sezono. Kakšni so bili razlogi za menjavo? Na spletni strani Olimpije lahko preberemo, da je bila problematična igra, vodstvo kluba z njo ni bilo zadovoljno. Skender naj se tudi ne bi držal vizije kluba, premalo priložnosti za igro naj bi dajal mladim igralcem.
Skender je v Olimpijo prišel junija, osem krogov pred koncem lanske sezone. Olimpija je bila takrat na prvem mestu, točko pred Mariborom. Začel je zelo dobro, Olimpija je zmagala na prvih štirih tekmah pod njegovim vodstvom. Zgledalo je, da bo uspela osvojiti naslov prvaka. Vendar je v zadnjih štirih tekmah dvakrat izgubila doma, osvojila samo dve točki v gosteh. To je prineslo končno tretje mesto, kar je bil gotovo neuspeh. Mnogi so pričakovali menjavo že takrat, vendar do nje ni prišlo.
V letošnji sezoni je prišlo do številnih sprememb v igralskem kadru. Nekaj pomembnih igralcev je odšlo, nekateri novi so prišli tik pred ali med prvenstvom . Skender je imel težko nalogo, sproti je moral uigravati ekipo, poskušati graditi igro. To mu ni najbolje uspelo. Še najbolje je Olimpija igrala na derbiju proti Mariboru v Ljubljani. Ni pa uspela priti v serijo zmag, nanizala je največ dve zaporedni. V Skenderjevi dobi so se nekateri mladi igralci vseeno izkazali, dobili priložnost za igro. Predvsem Elšnik, ki je potencial za reprezentanco, Valenčič, Ostrc, Pavlović, nekoliko manj perspektivni Kurež, ki je tudi nakazal kvaliteto.
Izbor Gorana Stankovića za novega trenerja je in tudi ni presenečenje. Če se je Olimpija odločila za uveljavljanje svojih mladih igralcev, je gotovo prava izbira. Z mladinci Olimpije je bil v lanski sezoni državni prvak. Dobro pozna razmere v klubu, mlade igralce ki prihajajo.
Če pa bo v ospredju predvsem rezultat in pa lepa igra, bo njegova naloga težja. Veliko bo odvisno tudi od kadra, s katerim bo Olimpija igrala v spomladanskem delu. Težko pa bo hkrati igral na rezultat in uveljavljal večje število mladih, še ne afirmiranih igralcev.
Jeseni je Stanković sicer zelo dobro vodil Tabor, predvsem doma so imeli Sežanci tako igro kot rezultat. Oboje je nekoliko šepalo na gostovanjih, kjer so jeseni osvojili le točko. Preveč so igrali po sistemu toplo hladno oziroma zmaga doma poraz v gosteh. Vseeno pa so med lepšimi presenečenji prvenstva.
Ambicije Olimpije so seveda veliko večje, v igri so tako za naslov državnega prvaka kot pokalnega zmagovalca. In prav zato bo njegova naloga tokrat dosti težja.
Z odhodom Stankovića pa so v problemih tudi pri Taborju, saj morajo poiskati novega trenerja. To se jim je v letošnjem prvenstvu zgodilo že drugič. Na začetku prvenstva jih je zapustil takratni trener Mauro Camoranesi, ki je odšel k Mariboru. Sedaj se jim je isto ponovilo še s Stankovićem. Dobro bi bilo, da se jim ta zgodba z novim trenerjem ne bo nadaljevala, da izberejo trenerja za daljši čas.
