Zvone Podvinski je izseljenski duhovnik, ki od leta 1993 skrbi za Slovence na Švedskem. Ob tem prevozi velike razdalje, tu in tam mora uporabiti celo prevoz z letalom, saj so slovenske skupnosti precej razpršene. Več o njegovem delu na Švedskem si lahko preberete TUKAJ.
Manj znano pa je, da je bil leta 1991 kot duhovnik angažiran v slovenski Teritorialni obrambi (sedaj Slovenski vojski), seveda kot vojak, ki se je enakovredno boril z ostalimi tovariši in branil samostojno Slovenijo pred agresijo JLA. Vojaških duhovnikov TO tedaj uradno še ni imela. Kot se spominja, je bil takrat edini župnik med slovenskimi vojaki, bilo je sicer nekaj kaplanov, med njimi tudi Jože Plut, kasnejši vojaški vikar in sedaj župnik na Polici. Zvone Podvinski, ki sicer izhaja iz župnije Pišece blizu Brežic, je bil sicer takrat župnik v Lovrencu na Pohorju.
Čeprav ni bil kurat v polnem pomenu besede, pravi, da je prisotnost duhovnika delovala zelo pozitivno, vsaj kar se tiče “soborcev”, ki so mu izkazovali spoštovanje. “Še eden, ki je pred otroki na igrišču preklinjal, je po mojem opozorilu počasi utihnil, vsaj ko sem bil jaz v bližini. Sicer pa sem bil praktično ves čas na področju Sv. Lovrenca na Pohorju,” se spominja Zvone Podvinski. Ko se je po razglasitvi osamosvojitve Slovenije začela odkrita vojaška agresija na našo državo, so tanki JLA krenili tudi ob Dravi navzgor proti mejnim prehodom z Avstrijo na območju Koroške – spomnimo se bitke za Holmec. Na glavnih prometnih cestah je bilo potrebno postaviti barikade in jih zavarovati pred prodorom enot agresorja. Zaradi blokade kolon so položaje TO in milice marsikje v Sloveniji napadala vojaška letala in streljala tudi po civilnih objektih.
Še bolj pa si je Zvone Podvinski zapomnil lovrenško proslava prvega dneva državnosti – takrat je bil že pod uniformo. “Najprej sem zjutraj po prvi sv. maši letel v kiosk kupiti Slovenske novice, takrat edini časopis, ki je imel mislim da na prvi strani slovensko zastavo. Hitro letim do šivilje, mame veroučenke v samem trgu, in jo prosim, da bi sešila prvo slovensko zastavo. Bila je pripravljena to narediti, ampak blago??? Nekaj je imela pri sebi, ostalo pa je pomagala najti žena takratnega ravnatelja OŠ Lovrenc na Pohorju. Ko smo zbrali potrebno blago, mi je pri srcu odleglo. Popoldan sem v Križni cerkvi v trgu daroval v uniformi sv. mašo za domovino. Takoj po njej letel v soseščino po prvo slovensko zastavo na Lovrenškem in nato hitel na šolsko igrišče, kjer sem dirigiral pihalni godbi in moškemu pevskemu zboru Gozdar, ki smo skupaj prepevali slovensko himno. Žal nam takratni predstavniki KS na občini Ruše niso mogli zagotoviti slovenske zastave. Tako je to. In ta zastava, bi lahko rekel moja, je nekje na lovrenški občini. Jaz je še nisem uspel potem videti. Morda mi to omogočijo ob 30. obletnici vojne za samostojno državo in domovino Slovenijo. Upam, da se korona virus do naslednjega leta umiri in mi bo dopustil iti na dopust v domovino Slovenijo. Čuvajte jo!!!” je preko facebooka sporočil Zvone Podvinski.
