Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj začel obravnavati financiranje promocije slovenskih kmetijskih in živilskih izdelkov, za katero v SDS trdijo, da je bilo sporno. Ker želijo predlagatelji odgovore nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana, ki je danes sodeloval le v začetku seje, so razpravo prekinili.
Poslanska skupina SDS trdi, da je bilo javno naročilo za nacionalno kampanjo promocije lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov 2016-2019, katerega skupna vrednost je bila nekaj več kot tri milijone evrov, izbrana pa je bila agencija Futura, sporno. Opozarjajo, da je bila Futura izbrana kljub temu, da je ponudila najvišjo ceno.
Sporno se jim zdi tudi dejstvo, da so natančno višino razpoložljivih sredstev določili s pozneje podpisanimi aneksi. Vsi člani ocenjevalne komisije so bili “bolj ali manj” povezani s tedanjim kmetijskim ministrom Dejanom Židanom, ki se je pred vstopom v politiko ukvarjal s prašičerejo, trdijo v SDS in izpostavljajo tudi, da ni merljivih učinkov kampanje. Zato odboru predlagajo sklepa, da računsko sodišče opravi revizijo javnega naročila ter da kmetijsko ministrstvo pripravi poročilo o stanju na področju pridelave in porabe mleka ter govejega in perutninskega mesa za pretekla tri leta.
Židan pobegnil …
Sedaj predsednik DZ Židan, ki je sodeloval prvo uro seje, nato pa imel druge obveznosti, je poudaril pomen promocije slovenske hrane. Kot je dejal, to ne sme biti politično vprašanje in bi morali biti pri promociji slovenske hrane enotni. Zato tudi podpira, da računsko sodišče javno naročilo revidira, da se odpravi morebiten dvom. Poudaril je, da kampanjo sofinancirajo sektorji, ki v njej sodelujejo, in da ti sektorji tudi imenujejo svoje predstavnike v sektorske odbore. O prijateljskih povezavah je Židan dejal, da je Slovenija majhna in da marsikoga pozna. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša je pojasnila, da so bili aneksi sklenjeni, ker se vnaprej ni vedelo, koliko sredstev bodo panoge zbrale in koliko jih bo torej končno na voljo. Za triletni program bo skupno na voljo 2,98 milijona evrov, medtem ko so sprva predvideli 3,04 milijona evrov.
Futura je bila na razpisu izmed treh ponudnikov (drugi dve sta oddala Pristop in Direct Media) izbrana kot ekonomsko najugodnejša, merila so bila cena (30 odstotkov), ideja kampanje (40 odstotkov) in medijska strategija (30 odstotkov), je povedala Strniša. Učinkovitost kampanje merijo enkrat letno. Nazadnje so rezultati pokazali, da 72 odstotkov vprašanih prepozna znak Izbrana kakovost in pravilno interpretira njegov pomen (to je dvakrat toliko kot leta 2016 pred začetkom promocije), da je manjši delež vprašanih, ki enačijo izdelke brez te oznake in tiste s to oznako, ter da ostajajo deleži tistih, ki so pripravljeni za te izdelke plačati več, “značilno višji”. Strniša je kot glavna učinka kampanje izpostavila ohranitev tržnih deležev slovenskih proizvajalcev, “kar ni samo po sebi razumljivo”, ter vertikalno povezovanje v posameznih sektorjih, potem ko je včasih vsak segment – od pridelovalca do predelovalca in tudi trgovine – deloval zase.
Ugotovi naj se, koliko je res pripomogla večmilijonska kampanja k promociji slovenskih kmetijskih izdelkov
Anja Bah Žibert (SDS) je poudarila, da gre za pavšalne podatke in da bi morali imeti o učinku tri milijone evrov vredne kampanje konkretne rezultate. Izpostavila je tudi dopis Future članom odbora, v katerem oglaševalska agencija trdi, da je bil znesek znan vnaprej in da so z aneksi le določili notranjo razporeditev. V SDS se tudi sprašujejo, kako bo z izbiro izvajalca nove kampanje. Strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019-2025, ki ga je vlada sprejela konec lanskega leta, za šestletno izvajanje promocije predvideva približno 9,8 milijona evrov. Predsednik odbora Franc Breznik (SDS) je sejo prekinil, nadaljevali jo bodo, ko bodo uskladili termin z nekdanjim ministrom Židanom in tudi sedanjo ministrico Aleksandro Pivec.
Spomnimo kaj pravijo pri SDS: “Računsko sodišče naj opravi revizijo postopka javnega naročila za Zasnovo in izvedba nacionalne kampanje za promocijo lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov 2016–2019. “Članice in člani odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bodo na nujni seji na predlog poslanske skupine SDS razpravljali o spornem financiranju promocije slovenskih kmetijskih in živilskih izdelkov.”
Spomnimo. Dejan Židan, predsednik stranke SD in sedanji predsednik državnega zbora, je kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano leta 2016, v času vlade Mira Cerarja, izpeljal javni razpis za promocijo slovenskih živilskih izdelkov v vrednosti več kot tri milijone evrov “Zasnova in izvedba nacionalne kampanje za promocijo lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov 2016–2019”. Na razpisu je bila uspešna znana oglaševalska agencija Futura, čeprav je ponudila najvišjo ceno, kasneje pa je bilo k pogodbi dodanih več aneksov.
Razpis na podlagi približne finančne ocene in podpis pogodbe so na ministrstvu izpeljali s pomočjo ocenjevalne komisije. Zanimivo je, da so v komisiji sodelovali člani, ki so vsi bolj ali manj povezani z ministrom Židanom, ki se je pred vstopom v politiko ukvarjal s prašičerejo. V komisiji so tako najboljšega ponudnika izbirali Marko Višnar iz Farme Ihan, s katerim je Židan sodeloval v prašičerejskih časih; Slavko Ficko, ki je v času izbire prijavljenih na razpisu opravljal funkcijo v Perutnini Ptuj in je bil takrat največji Futurin klient; Tina Kumelj, direktorica marketinga v družbi Ljubljanske mlekarne, ki s Futuro tudi konkretno sodeluje; Robert Peklaj, predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in “podjetnik z gradbeno mehanizacijo”; Matjaž Podmiljšak, nečak razvpitega šefa Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska.
Po sporni izbiri Future za najvišjo ceno je še bolj sporno dejstvo, da po treh letih sodelovanja ni merljivih podatkov o uspehu kampanje. Na novinarsko vprašanje o tem, kakšen je bil po posameznih letih omenjene kampanje vpliv na prodajo slovenskih proizvodov in ali drži informacija, da delež prodaje slovenske perutnine še vedno pada, pa so z ministrstva odgovorili, da neposrednih odgovorov ne morejo posredovati.
