Ogorčeni smo nad predlogom sprememb Zakona o vrtcih, ki postavljajo zasebne vrtce in starše otrok ter otroke v zasebnih vrtcih v neenakopraven položaj.
S spremembami država poskuša doseči monopol javnih vrtcev na področju predšolske vzgoje, kar bo rezultiralo v padcu kvalitete le te na območju Republike Slovenije.
1. Občine ne financirajo zasebnih vrtcev, saj plačujejo le delež razlike med ceno, ki jo plačajo starši in ceno vrtca v občini. V ceno pa niso vključeni stroški investicij, vzdrževanja objektov, amortizacije niti prosta mesta. Vse to občine financirajo izključno samo javnim vrtcem.
2. Zasebni vrtci so po trenutni ureditvi dosegljivi vsem, po novem predlogu bodo dosegljivi le še peščici priviligiranih. Večji del zasebnih vrtcev bo zaprlo svoja vrata.
3. Zakon naj enako obravnava tako zasebne kot javne vrtce. Če za zasebne vrtce delovanje novega oddelka ali vrtca ne bo možno pred začetkom šolskega leta, naj to velja tudi za javne vrtce.
4. Uvedejo naj se roki za vpis v razvid v katerih mora Ministrstvo zaključiti postopek. Le ti so danes popolnoma odvisni od dobre volje ene javne uslužbenke in njene dobre volje. Postopek lahko traja tudi več kot pol leta. Takšen postopek se lahko zaključi v roku tridesetih dni, če je le volja.
5. Iz obrazložitve predloga Zakona o vrtcih izhaja, da se v zasebnih vrtcih pojavlja izjemno veliko kršitev predpisov, zato se predvidevajo strožje kazni. Ogromno kršitev je tudi v javnih vrtcih, novi vrtci so zgrajeni s premajhnimi igralnicami, novi vrtci nimajo dovolj velikih igrišč, nekateri novi vrtci (javni) celo delujejo brez vpisa v razvid, ali brez uporabnega dovoljenja. Še večji kaos vlada na področju začasnih namestitev, kjer se občine poslužujejo vseh možnih neprimernih prostorov: knjižnice, zadružni domovi in podobno. Kdo nadzira te kršitve in kdo plačuje kazni? Občine, osebne odgovornosti pa ni. Zahtevamo enake pogoje in ob kršitvah tudi kazni za fizične osebe v javnih vrtcih.
Združenje je ministru Pikalu tudi poslalo izjavo:
»Občine ne financirajo zasbnih vrtcev!
Želimo, da država zagotovi enake pogoje za vse otroke. Da otroci v zasebnih vrtcev niso depriviligirani in imajo njihovi starši možnost izbire vrtca in programa po lastni presoji. Občine financirajo otroke v zasebnih vrtcih v manjšem obsegu kot otroke v javnih vrtcih. Predlagamo, da občine ne plačujejo prostih mest javnim vrtcem, saj zasebni vrtci dokazujemo, da je poslovanje brez teh sredstev možno in najbolj gospodarno.
Zakaj so javni vrtci prazni, zasebni pa polni? Ali želi država prisiliti starše k vpisu svojih otrok v javne vrtce s prirejeno zakonodajo? Ogorčeni smo nad poseganjem države v prosto izbiro staršev. Zasebni vrtci predstavljamo zdravo konkurenco javnim vrtcem. Kakovost predšolske vzgoje je na vrhuncu tudi po zaslugi delovanja zasebnih vrtcev. Dodatni programi, ki jih izvajajo zasebni vrtci se vpeljujejo v javni sistem. Prednosti, ki jih vidijo starši v zasebnih vrtcih pa niso zgolj programske posebnosti, ampak tudi manjši sistemi, kjer je obvladovanje tveganj in zagotavljanje enakih pogojev bolj obvladljivo.
Predlagatelji trdijo, da trenutna ureditev pomeni negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi. Ali ne bi bilo bolj gospodarno, če se ukine plačevanje prostih mest v javnih vrtcih in spodbudi zasebni sektor, da dopolni segment predšolske vzgoje s svojimi programi, kapacitetami in znanjem gospodarnega ravnanja. Država je najslabši gospodar svojega premoženja. Izgradnja novih vrtcev pomeni večletno financiranje občine v ta namen, kar pomeni še dodaten strošek na otroka v javnem vrtcu. Občine ne financirajo zasebnih vrtcev, ampak otroke v okviru predšolske vzgoje, ki je njihova izvirna dejavnost. Občine financirajo otroke ne glede na to v kateri vrtec (javni ali zasebni) in na katerem območju otrok vrtec obiskuje. Razlika je v tem, da zasebni vrtci prejmejo le 85% razlike med ceno vrtca in deležem, ki ga plačajo starši, medtem ko javni prejmejo 100% razlike te iste cene. Že iz tega primera je razvidno, da otrok v javnem vrtcu stane občino več kot če je otrok v zasebnem vrtcu. Pa temu dodajmo še financiranje, ki ga zasebni vrtci NE prejmejo, javni pa – sredstva za investicije, vzdrževanje, amortizacija in prosta mesta. Če dodamo vse to, otrok v javnem vrtcu stane občino vsaj dvakrat več kot v zasebnem vrtcu! Zasebni vrtci se prilagajamo zahtevam trga in delujemo gospodarno z lastnim premoženjem, za javne pa tega ne moremo trditi.
Zahtevamo, da se predlagane spremembe, ki bistveno vplivajo na razvoj celotne predšolske vzgoje v slovenskem prostoru ne sprejemajo po skrajšanem postopku, ampak po rednem postopku v katerega smo vključeni vsi deležniki, tudi zasebni vrtci.«
Vir: mag. Taja Steblovnik, predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije
