Piše: C. R.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je včeraj po skupni seji vlade Slovenije in Madžarske v Celju predstavil skupne projekte. Gospodarsko sodelovanje in odnose med državama je skupaj z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom ocenil kot izjemno dobro.
Med skupnimi infrastrukturnimi projekti obeh držav je minister naštel gradnjo železniške proge Beltinci-Lendava-Redics, krepitev vloge Luke Koper pri razvoju obeh držav, ponovno vzpostavitev letalske povezave Ljubljana-Budimpešta, gradnjo električnega daljnovoda Cirkovci-Pince v Kidričevem ter vzpostavitev plinskega koridorja Slovenija-Madžarska. Napovedal je nadaljevanje sodelovanja na področju turizma in izobraževanja.
Szijjarto je glede daljnovoda je pojasnil, da bo Madžarska električni daljnovod do slovenske meje speljala oktobra, tako da je moč pričakovati, da bo daljnovod Pince-Cirkovce od spomladi naslednjega leta lahko začel delovati.
Spomnil je, da sta v zadnjem obdobju madžarska banka OTP in naftna družba Mol okrepili navzočnost v Sloveniji. To po njegovem pomeni, da madžarska podjetja sodelujejo tudi pri gospodarskem razvoju Slovenije, kar državi še bolj povezuje.
Počivalšek je na novinarski konferenci po seji obeh vlad povedal še, da so govorili tudi o razmerah v Afganistanu in podpori tretjim državam, ki nudijo zaščito ranljivim skupinam ljudi. Spomnil je, da bo Slovenija oktobra gostila vrh EU o Zahodnem Balkanu.
Szijjarto je dejal, da se Madžarska strinja s pomenom širitve EU in podpira slovensko predsedovanje, ki si resnično prizadeva, da bi se ta širitev končno premaknila tudi na Zahodni Balkan. “Skupaj združujemo moči, da bi zunanjo politiko EU naredili uspešno,” je povedal Szijjarto.
Po njegovih besedah današnja skupna seja vlad kaže, da so odnosi med državami zelo dobri. To, da v tem trenutku tako dobro sodelujemo, je pomembno tudi v luči tega, da je svetovno gospodarstvo na novi prelomnici, poleg tega se Evropa spopada z resnimi varnostnimi grožnjami, je opozoril.
Kar se tiče migracij, je dejal, da se zdaj kažejo posledice tistega, kar se je na tem področju zgodilo leta 2015. Zahodni politiki pravijo, da se to, kar se je zgodilo tistega leta, ne sme več ponoviti.
“Dejstvo je, da lahko zdaj, potem ko so po 20 letih zavezniške sile zapustile Afganistan, spet pričakujemo nov migracijski val. Že v tem trenutku je okrog štiri milijone Afganistancev zapustilo svoje domove znotraj države. Na današnjih pogovorih smo se strinjali, da je treba varovati zunanje meje EU in zaustaviti ilegalne prehode meje. Strinjali smo se, da je treba ljudem, ki težko živijo, pomagati tam, kjer živijo,” je dejal Szijjarto.
En takšen projekt je že zaživel v Keniji, dogovorjeno pa je, da v petih afriških državah EU vzpostavi skupne razvojne projekte, s katerimi bodo največ sredstev namenili urejanju bolnišnic, vodnih virov in področju šolstva, poroča STA.
