Komen je včeraj gostil osrednjo slovesnost ob prazniku vrnitve Primorske matični domovini. Gre za praznik, ki ga je uradno uvedla Janševa vlada. Žal pa je praznovanje v zadnjem času povsem v znamenju častilcev totalitarne preteklosti. Tudi v Komnu so se v prvih vrstah drenjali v glavnem predstavniki nove vlade oz. vladne koalicije, pa seveda predstavniki borčevske zveze s svojimi rdečimi zvezdami. Tudi sicer je bilo med občinstvom kar precej zastav, za katere smo mislili, da so končali na smetišču zgodovine, medtem ko slovenskih zastav ni bilo.
Slavnostni govornik, tržaški pisatelj in novinar Dušan Jelinčič je poudaril, da je prav upor tisti, ki odlikuje primorskega človeka od kmečkih puntov dalje, ki mu je pomagal preživeti. “Ni bilo lahko orati ledine v mestu v zalivu ob fašističnem razdejanju. A sam lahko kot tržaški Slovenec ponosno zatrdim – uspelo nam je, mi smo še vedno tu,” je med drugim dejal Jelinčič.
Slavnostni govornik je poudaril, da je primorski narod med fašistično okupacijo in celotno drugo svetovno vojno dihal enotno, izdajalcev naroda ni bilo: “Ponosni moramo biti na ta boj, ker se je tedaj slovenski narod izoblikoval kot zgodovinska osebnost. Prej smo bili v Evropi malo poznani, preko narodnoosvobodilnega boja pa smo postali mednarodni subjekt, ki si je zgradil trdno identiteto in nato, ko je dozorel čas, svojo državo.”
Opozoril je tudi na migrante, ki prihajajo k nam v iskanju preživetja in boljšega življenja. Primorska je zaradi svoje lege vedno podvržena migracijskim tokovom. “Vselej smo občutili trd vsakdanji kruh in vemo, kaj pomeni biti begunec, migrant, saj so nas še med fašizmom razselili na vse vetrove.”
No, zbrane sta nagovorila tudi donedavni komenski župan Marko Bandelli, ki je postal minister v novi vladi, ter članica občinskega združenja borcev Komen in podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije Ljubica Jelušič, sicer nekdanja obrambna ministrica v Pahorjevi vladi.
Prireditve se je udeležil celoten slovenski državni vrh, predsednik države Borut Pahor, predsednik vlade Marjan Šarec in predsednik državnega zbora Dejan Židan, ter številni drugi predstavniki političnega in javnega življenja. Sicer pa se je ob lepem vremenu v Komnu zbralo več kot 5000 obiskovalcev, je včeraj poročala STA.
Tudi v kulturnem programu so v glavnem sodelovali ljubitelji rdeče zvezde. V nadaljevanju popoldneva so organizatorji namreč pripravili še koncert ženskega pevskega zbora Kombinat. Že v petek popoldan pa so v Komnu gostili sprejem za župane vseh 24 primorskih občin, ki so se jim pridružili tudi župani iz sosednje Italije.
Praznik ob spominu priključitve Primorske je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in Jadranske otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino.
Leta 1954 je bilo z Londonskim memorandumom razpuščeno Svobodno tržaško ozemlje, pri čemer je cona A s Trstom pripadla Italiji, kar je bila v veliki meri risanje meje med demokratičnim Zahodom in komunističnim Vzhodom, kamor je na žalost v okviru tedanje Titove Jugoslavije spadala tudi Slovenija.
Tako je izven slovenskih meja, v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Več o proslavi in odmevih nanjo si lahko preberete TUKAJ.
