Pozitiven izkupiček maratonskih pogajanj v Bruslju predstavlja zgodovinski dosežek za Slovenijo, zato bi slovenska javnost pričakovala, da bodo v večerno oddajo Odmevi na RTV Slovenija, kot osrednjega gosta, povabili predsednika vlade Janeza Janšo, ki je med najbolj zaslužnimi za takšen uspeh. Očitno pa je kaj takega preveč optimistično pričakovati od javne RTV Slovenija, ki naj bi delovala v javnem interesu, saj so namreč raje povabili nekdanjega premierja iz vrst LDS Antona Ropa, ki je bil sicer pohvalen do dosežka naše države, toda ob takem uspehu bi morali uredniki povabiti najbolj zaslužnega: Predsednika vlade.
“Tole ROPanje pozornosti, ki bi si jo v Odmevih, po bruseljski pogajanjih zaslužil predvsem Janez Janša, deluje kot sabotaža ali slaba šala v škodo gledalcev. Ni dovolj vpitje ali samohvala Igorja Kadunca. RTV s tako politiko žal spet izgublja ugled in gledalce. Bojim se za RTV prispevek,” je glede izbire gosta komentiral zgodovinar in voditelj na RTV Slovenija Jože Možina. Vršilec dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje Uroš Urbanija pa je kritično pristavil: “Tole je pa res izjemna domislica RTV Slovenija: ob izjemnem uspehu ekipe Janše v Bruslju na Odmeve povabiš Toneta Ropa.”
Rop se strinja, da gre za zgodovinski dogovor
Voditelj Igor E. Bergant je Ropa uvodoma vprašal, kako ocenjuje dogovor glede na to, da se zdi zadovoljstvo vsesplošno. Ta je uvodoma izpostavil, da se strinja s tistimi, ki pravijo, da gre za zgodovinski dogovor. “Ta dogovor ni pomemben samo zaradi obsega sredstev, ki ga zagotavlja, ampak zaradi novega pristopa, ki se je zgodil. Nov dogovor sloni na drugačnem financiranju potreb Evropske unije. Nekaj kar ni bilo možno doseči pri prejšnji krizi, ki se je zgodila. Pri prejšnji krizi namreč Nemčija in tako imenovane varčne države nikakor niso pristale na to, da bi solidarno jamčili za zadolževanje celotne Evropske unije za namen posameznih članic Evropske unije.” V tem primeru se sedaj to, po besedah Ropa, dogaja.
Foto: Posnetek zaslona
Vesel sem za Evropsko unijo in Slovenijo
“V bistvu se dogaja neke vrste evropska obveznica, ki ne bo direktno evropska obveznica, ampak bo zadolževanje preko tega sklada. To je nekaj novega. To pomeni poglabljanje Evropske unije. To pomeni večjo solidarnost, nov model in nov način reševanja kriz, kadar do njih pride znotraj Evropske unije. To je izjemnega pomena, ker če smo bili pri prejšnjih krizah priča, da so se države umikale v svoje meje in so pustile druge države, da so se lahko zadolževale pod pogoji, ob trojkah in podobno, se je tokrat zgodilo, da smo dobili skupni inštrument, skupno solidarnost, skupno vzajemnost,” je izpostavil in ob tem poudaril, da je vesel za Evropsko unijo in Slovenijo. “V bistvu sem ponosen, da smo v Evropski uniji in da imamo sedaj neke primerljive mehanizme, kot druge velike države, kot so ZDA in podobno.”
Odziv Ropa je bil sicer pohvalen do izpogajanega izkupička, je sledilo naslednje vprašanje Berganta: “Kakšen je vaš pogled na slovenski delež, na višino sredstev in razporeditev? 600 milijonov evrov iz proračuna v sedmih letih je veliko. Ampak v primerjavi z baltskimi državami, ki so še bolj zadovoljne, Estonija bo dobila 2,7 milijarde več, Latvija 2,3 milijarde, Litva 1,7 milijarde evrov, pri čemer je Slovenija razvitejša, je to za Slovenijo res tako zelo ugodno?” “Mislim, da to ni prava perspektiva pogleda,” je na to povedal Rop in ob tem dodal, da je seveda pomembno, da se Slovenija dobro izpogaja. “Mislim, da se Slovenija ni slabo izpogajala. Primerljivo se je izpogajala, naprimer Češka je dobila v zadnjem momentu dodatne 1,5 milijarde evrov, Slovenija je dobila 350 milijonov, če to primerjamo: 10 milijonov prebivalcev in 2 milijona, je to povprečni dosežek. Bolj ključnega pomena je, da bo Slovenija v naslednjih treh letih imela 5,7 milijard dodatnih sredstev in pogajanja, kot je nekdo rekel danes, se selijo iz Bruslja v Slovenijo. Vse bo odvisno od Slovenije. Če bomo v Sloveniji dobro pripravili programe, če bodo programi kvalitetni, če bodo sredstva res prišla k podjetjem, k posameznikom in državljanom, potem bomo imeli vsi nekaj od tega. Potem bo Slovenija izšla iz te krize boljša, bolj konkurenčna in z boljšo perspektivo za državljane.”
Foto: Posnetek zaslona
“S tem smo resnično lahko zadovoljni,” je bil jasen Rop in ob enem poudaril, da je to veliko breme in velika odgovornost za vlado, za posamezne strokovnjake in seveda tudi za birokrate, ki bodo urejali celotno proceduro. “Če se bodo zadeve vlekle predolgo, kot naprimer pri jamstveni shemi, kjer smo rabili štiri mesece, naredili komplicirano shemo, naredili zelo malo za gospodarstvo, potem bomo imeli seveda probleme naprej.” Bergant je na povedano pristavil, da so sicer manj ugodni odzivi iz Evropskega parlamenta kjer so nekateri želeli, pa se ni zgodilo, vezavo izplačil evropskega denarja z mehanizmi zaščite pravne države. “Mislite, da se lahko tukaj kaj zgodi? Zlati v Evropskem parlamentu, ki mora še to potrditi,” je povprašal. Na to je Rop odgovoril, da so se v zadnjem momentu sprejeli mnogo kompromisov, zato da bi dosegli ta veliki cilj, ki se je na koncu dejansko dosegel. “Eden od teh problemov, ki se je preskočil, ali se je ignoriral, je vladavina prava. Na koncu bo imel Evropski svet možnost, da bo odločal tudi v povezavi z vladavino prava in odločal po načelu kvalificirane večine. To pomeni, da bo lahko večina držav, ki imajo seveda večinski del prebivalstva, vendarle v tistih državah, ki bodo to načelo kršile, posegel. Seveda se to ne bo zgodilo avtomatično, kar je bil prvoten predlog tega sporazuma,” je poudaril.
Kritike so se vrstile
Kljub temu, da Rop ni predstavljal sogovornika, ki bi zameglil pomen doseženega zgodovinskega dogovora, pa je številne gledalke in gledalce zmotilo, da je bilo tako pomembni temi, namenjeno le nekaj minut, pa še tukaj, kot sogovornika ni bilo mogoče videti predsednika vlade. Pojavili so se namreč komentarji v smislu: “Na HRT1, novemu evropskemu proračunu, namenili celotno oddajo Otvoreno, na RTV Slovenija pa z njim, Rop in Bergant opravita v nekaj minutah. Premalo kadrovskega potenciala na RTV Slovenija?; “Četudi (zaradi utrujenosti ali pomanjkanja časa) predsednik vlade ne bi utegnil priti, bi bilo edino logično poklicati nekoga, ki je bil v ekipi na terenu ali doma in je aktivno participiral … Pa saj na RTV SLO to vedo. Nima smisla”; “Sabotaža je dosti bolj primeren izraz kot slaba šala. In danes bodo nadaljevali kot da se ni nič zgodilo, vse kritike na račun ROPanja pozornosti pa bodo brezkompromisno označili kot vmešavanje v njihovo neodvisnost … Obvezni RTV prispevek je potrebno ukiniti!”.
Sabotaža je dosti bolj primeren izraz kot slaba šala. In danes bodo nadaljevali kot da se ni nič zgodilo, vse kritike na račun ROPanja pozornosti pa bodo brezkompromisno označili kot vmešavanje v njihovo neodvisnost … Obvezni rtv prispevek je potrebno ukiniti! @vladaRS
— Luka Kavčič (@lukakav) July 22, 2020
Javna hiša je vnovič razočarala, tako ne čudi, da je vedno več pozivov k ukinitvi in neplačevanju obveznega RTV prispevka. Kako je kaj takega mogoče je namreč težko razumeti, saj je oseba, ki je s stvarjo seznanjena iz prve roke, najbolj primeren sogovornik. Izredno težko se je znebiti grenkega priokusa, da si očitno nekateri na RTV Slovenija, ki se imajo ob enem za objektivne in profesionalne, ne želijo, pa da bi Janša v očeh gledalcev izpadel kot prekaljen in uspešen predsednik vlade. A kaj, ko številke in ostala dejstva govorijo sami zase, pa če se nekateri s tem želijo sprijazniti, ali pa ne.
Nina Žoher
