Volivci bomo v drugem krogu v več kot petdesetih občinah po Sloveniji izbirali med dvema kandidatoma. Pogosto je stanje tako, da eden od njiju gotovo zastopa koristi posameznika, ožjega kroga ljudi, ali pa je celo predstavnik skupine, ki v občini ali širši okolici predstavlja interese subkulture. Drugi kandidat zastopa interese občine v imenu parlamentarne stranke ali pa je njegov županski program zastavljen v duhu demokratičnih zamisli in načel. Kadar gre za kandidata za župana, ki zagovarja ozke koristi osebe same ali neke subkulture, je demokracija v bistvu ogrožena, ker tak kandidat ne prestavlja skupnega dobrega občine in še manj skupnega dobrega državljanov. Delovanje občine je po svoji pravni in politični zasnovi vedno sestavni del celotnega slovenskega skupnega dobrega. Prav je, da volivci podprejo kandidata, ki bo krepil celoten slovenski demokratični sistem.
Rezultati prvega kroga so pokazali, da je bila volilna udeležba za spoznanje višja od volitev v državni zbor, kar pomeni, da so volivci, ki so na državnozborskih volitvah glasovali za stranke levice, sedaj glasovali za županske kandidate, ki so se potegovali za to funkcijo na samostojnih listah, v interesu manjših skupin, ali za predstavnike sub-kulturnih skupin. V drugem krogu bo ta vidik letošnjih občinskih volitev še bolj v ospredju.
Po drugem krogu bo mogoče ugotoviti, v kolikšni meri se razprševalna miselnost slovenskih volivcev krepi, ali pa je morda zaznati določene premike v pravo smer. Videti bo mogoče tudi, kako se te spremembe kažejo.
Za skupino katoliških izobražencev v Mariboru je drugi krog volitev še zlasti pomemben. V prvem krogu so volivci izmed osemnajstih kandidatov za župana z veliko večino izbrali dva, Sašo Arsenoviča in Franca Kanglerja. Oba skupaj sta zbrala skoraj 70 odstotkov glasov. Med njima je razlika le okrog 3000 glasov. Največji poraženec volitev je dosedanji prvi mož Maribora, ki je prišel na oblast s kockasto nasilno revolucijo, ki jo je pred šestimi leti izvedla slovenska levica. Sedaj že bivši mariborski župan je sicer na čelu (z dobrimi osmimi odstotki glasov) šestnajstih kandidatov, od katerih je vsak povprečno dobil slabih 1,5 % glasov. To dokazuje, da je tretjina mariborskega volilnega telesa skrajno razpršena.
Mariborčani bodo v drugem krogu pokazali svoj pravi odnos do kockaste revolucije, ki je pred leti odnesla zakonito izvoljenega župana s fizičnim nasiljem in s spretno zlorabo pravosodja. Takrat krivica ni bila storjena le županu Francu Kanglerju osebno, ampak vsem volivcem, ki so ga po lastni presoji izvolili. V bistvu je bila kockasta revolucija v Mariboru neposreden napad na našo mlado demokracijo na državni ravni. To je še danes krvaveča rana naše demokracije, ki je demokratični del Mariborčanov ne more in ne sme pozabiti. Če bo na to pozabil, bo v njem zamrla tista prvinska večstoletna samobitnost slovenskega življa v mestu ob Dravi.
V nedeljo bomo Mariborčani odločali, ali bomo še naprej iskali svojo samobitnost v Sloveniji in v Evropi ali pa se bomo podali na umiranje na obroke, na »brcanje v temo«, kot to mnogi želijo. Omenjeno bi se lahko zgodilo, če bo izbira znova padla na instantnega kandidata, ki se je pojavil tako rekoč iz nič, kakor se v režiji politične levice v Sloveniji na državni in tudi lokalni ravni dogaja dobršen del zadnjih dveh desetletij.
Glede na izid prvega kroga bi lahko rekli, da od dveh tretjin mariborskih volivcev, ki sta se odločili za vodilna kandidata, dobra polovica vidi prihodnost v megli, druga polovica pa v svobodnem in vztrajnem iskanju najboljših rešitev za sedanjost in prihodnost. Kakšen bo odgovor na to dvojno in obsežno vprašanje, je za Maribor in njegovo prihodnost ključnega pomena.
V nedeljo bo dobra tretjina slovenskih volivcev dala odgovor na jasno zastavljena vprašanja, ki se dotikajo življenja nas vseh.
Maribor, 28.november 2018, Skupina katoliških izobražencev v Mariboru
