11.7 C
Ljubljana
sobota, 17 aprila, 2021

Za manj birokracije!

Piše: Petra Janša

Za obravnavo na vladi je pripravljen predlog zakona o debirokratizaciji, ki med drugim vključuje socialno kapico za plačilo prispevkov pri plači 6.000 evrov bruto, možnost elektronskega vročanja upravne pošte in ustanovitev registra predpisov.

Vlada bo na eni od naslednjih sej obravnavala težko pričakovani prvi sveženj zmanjševanja birokratskih ovir. Predlog zakona o debirokratizaciji je sestavljen iz dveh delov, prvi vsebuje sveženj vsebinskih poenostavitev veljavnih postopkov, drugi pa se nanaša na zmanjšanje števila državnih predpisov. Administrativne poenostavitve posegajo v 16 zakonov. Med bolj prepoznavnimi spremembami so uvedba najvišje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost (tako imenovana socialna kapica), sprememba pravil pri davčnem potrjevanju računov (davčnih blagajnah) ter možnost vročanja v upravnih in pravdnih postopkih na elektronski naslov strank. Ukinja se tudi uporaba žiga v državni upravi in poenostavlja izdajanje plačilnih nalogov za policijo, uvaja se uradni register predpisov. Drugi sklop sprememb predvideva prenehanje veljavnosti vseh predpisov, ki se ne uporabljajo več, in uvaja postopek za periodično pregledovanje pravnega reda z vidika neuporabljanih predpisov.

Register prebivalstva in predpisov

Register prebivalstva bi se poleg z imenom, s priimkom, z matično številko in s hišnim fizičnim naslovom prebivališča dopolnil z elektronskim naslovom in s tem naslovom povezano mobilno številko. Sporočanje teh dveh podatkov načeloma ne bi bilo obvezno; izjema bi bili posamezniki, ki bi za več kot 14 dni zapustili stalni naslov prebivališča. Ti bi morali upravni enoti sporočiti svoj elektronski naslov za vročanje ali pa za vročanje pooblastiti drugo osebo. Tisti, ki bi sporočili elektronski naslov in mobilno številko, bi upravno pošto po predlogu novega zakona dobivali po elektronski poti. S tem ko bi sporočili elektronski naslov, bi potrdili zavedanje, da sami nosijo odgovornost za stopnjo varnosti, ki jim jo elektronski naslov zagotavlja.

Predlagana je tudi ustanovitev uradnega registra predpisov, ki naj bi zakonodajo naredil preglednejšo. Vanj naj bi bili sicer vključeni le državni predpisi, zakoni in podzakonski predpisi torej, ki jih sprejemajo DZ, vlada in ministrstva.

Kartica ne bo več gotovina

Zakonski predlog vključuje tudi poenostavitev, da se plačilo s plačilno kartico šteje za negotovinsko plačilo in ne za gotovinskega, kot je to zdaj zapisano v zakonu o davčnem potrjevanju računov. Račun bo končnemu kupcu prodajalec moral izdati le na njegovo zahtevo. Kupec blaga oziroma prejemnik storitve, ki bi račun plačal z gotovino, pa bi moral prevzeti račun in ga shraniti neposredno po odhodu iz poslovnega prostora ter ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali tržnega inšpektorata. Povečali bi tudi pooblastila državnih sekretarjev. Ti bi lahko v primeru potrditve zakona izdajali odločbe v upravnih postopkih, kar so lahko do zdaj počeli le ministri.

Uvedba socialne kapice

Davčni poseg predstavlja uvedba tako imenovane socialne kapice. V zakonu je predvideno dopolnilo zakona o prispevkih za socialno varnost, ki predvideva, da najvišja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost znaša šest tisoč evrov bruto. Plače nad tem zneskom bodo, če bo predlog sprejet, obremenjene z dohodnino. Ta pri teh vrednostih znaša 50 odstotkov. Cilj predlagatelja je, da se zagotovijo konkurenčni pogoji zaposlovanja strokovnega kadra, ki zdaj pogosto odhaja iz Slovenije v tujino, slovenska podjetja pa takega kadra ne morejo zaposliti pod konkurenčnimi pogoji. Socialno kapico že leta predlagajo predstavniki gospodarstva. Sindikati so že prejšnji teden izrazili nasprotovanje socialni kapici. Dodajmo, da ima določene oblike socialne kapice kar 18 od 27 držav EU, če bo končno sprejeta tudi v Sloveniji, bo imela Slovenija eno najvišjih mej, čeprav so plače v Sloveniji precej pod evropskim povprečjem.

Nekateri odzivi

Na predlog zakona so se doslej med drugim odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so opozorili, da zmanjšuje pravno varnost ljudi, spreminja sistem obveščanja o pravicah javnih uslužbencev in daje velika pooblastila državnim organom. Pozvali so tudi k socialnemu dialogu. Informacijska pooblaščenka pa je, kot je razvidno iz besedila predloga zakona, med drugim podvomila o namenu zbiranja elektronskih naslovov in telefonskih številk državljanov ter o potrebi po takih zbirkah osebnih podatkov. Vladna stran je na to med drugim odgovorila, da je osnovni namen zbiranja kontaktnih podatkov o prebivalcih Slovenije lažja in učinkovitejša komunikacija uradnih oseb s strankami v postopkih, ki je v 21. stoletju očitno presegla samo podatek o stalnem in začasnem prebivališču. Na nujnost debirokratizacije je vodja strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič opozoril tudi v intervjuju za marčevsko številko glasila Kluba Slovenskih podjetnikov (SBC) Podjetnik. O konkretnejši časovnici je govoril pri ukrepih na davčnem področju; kot je dejal, bodo večje spremembe tam verjetno uvedene leta 2022 ali 2023.

Svarijo tudi gospodarska združenja

Pred preveliko normiranostjo in nenehnim spreminjanjem predpisov sicer že nekaj časa svarijo gospodarska združenja, ki so se še pred leti bolj osredotočala na davčno okolje. V zadnjem letu je nenehno spreminjajoča se koronska zakonodaja ob vseh drugih težavah z epidemijo povzročala sive lase ne le gospodarstvu, temveč tudi posameznikom. Le v zadnjem letu je bilo v uradnem listu objavljenih 1.825 novih predpisov, še 1.177 je bilo spremenjenih, samo 473 pa jih je nehalo veljati oziroma se uporabljati. K tem je treba dodati še lokalne predpise, ki nimajo obveze, da so objavljeni v uradnem listu, temveč le v lokalnih glasilih.

Poseg v 16 zakonov

Prvi del predloga zakona vsebuje sveženj sprememb oziroma poenostavitev 16 zakonov: zakona o prijavi prebivališča, zakona o splošnem upravnem postopku,zakona o javnih uslužbencih, zakona o pravdnem postopku, zakona o sodnih taksah, zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, zakona o prekrških, zakona o trošarinah, zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022, zakona o davčnem potrjevanju računov, zakona o prispevkih za socialno varnost, zakona o kmetijstvu, zakona o ohranjanju narave, zakona o športu, zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o uradnem listu.

Število predpisov bi krčili tudi s čiščenjem: izločili bi zakone, ki zaradi poteka časa (konzumiranost) ali spremenjenih družbenih ali tehnoloških razmer (obsoletnost) ne morejo več ustvarjati novih pravic oziroma obveznosti. Prenehala naj bi tudi smiselna uporaba predpisov, ki se vlečejo še iz časa SFRJ.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine