Piše: STA
V Sloveniji doslej ni bilo zabeleženega pojava krvnega strdka po cepljenju s cepivom AstraZenece. So pa zabeležili štiri primere po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, pravi vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Čeprav njihovo mnenje glede cepiva AstraZenece ostaja nespremenjeno, pa razumejo potezo ministra Janeza Poklukarja.
Bojana Beovićeva je na današnji novinarski konferenci o covidu-19 dejala, da je bilo doslej v državah EU in Veliki Britaniji s cepivom proti covidu-19 proizvajalca AstraZeneca cepljenih 17 milijonov ljudi, krvni strdki so se pojavili pri 37 ljudeh, ki so bili cepljeni s tem cepivom.
To pomeni, da sta se pojavila dva krvna strdka na milijon cepljenj, sicer pa je pogostnost hudih strdkov tri na 1000 ljudi na leto. To pomeni, da število zapletov s krvnimi strdki ne presega pogostnosti strdkov sicer v populaciji, je opozorila.
Stališče Evropske agencije za zdravila (EMA) glede uporabe cepiva AstraZenece ostaja nespremenjeno in tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) meni, da cepljenj ni treba ustaviti, da pa so seveda potrebne analize opozorilnih primerov in da razume varnostno držo evropskih držav.
Tudi stališče svetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ glede cepljenja s cepivom AstraZeneca ostaja nespremenjeno, saj je to cepivo po znanih podatkih varno, je poudarila Beovićeva.
V Sloveniji pojava krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece niso zabeležili, so pa zabeležili štiri take pojave po cepljenju s cepivom Pfizerja. Po besedah Beovićeve EMA preučuje morebitno povezanost krvnih strdkov s cepljenjem proti covidu-19 za vsa tri cepiva, ki so trenutno v uporabi v EU, v četrtek je pričakovati odločitev oz. usmeritev agencije.
Kljub temu pa v svetovalni skupini za cepljenje razumejo, da se je ministrstvo za zdravje pridružilo previdnostnemu ukrepu številnih evropskih držav s skoraj 80 odstotkov vsega prebivalstva EU, in do rezultata analize EMA uporabo cepiva AstraZenece zadržalo.
S tem je po mnenju Beovićeve ministrstvo sporočilo prebivalcem Slovenije, da so cepiva pod nadzorom in da je cepljenje, če bo taka tudi odločitev EMA, res varno.
Po mnenju Beovićeve bi lahko četrtkovo sporočilo EMA, če bo pozitivno glede cepiva AstraZenece, lahko povečalo zaupanje ljudi v cepljenje. Se pa strinja s predlogom, da bi bilo v tem primeru dobro, če bi se s tem cepivom cepil politični vrh in tudi vsi prepoznani, ki se ukvarjajo s cepljenjem, saj bi s tem dali tudi pozitivno sporočilo ljudem glede zaupanje v cepljenje.
Zaenkrat se ne priporoča, da bi za drugi odmerek pri tistih, ki so že prejeli prvi odmerek cepiva AstraZenece, dali kakšno drugo cepivo. Razmak med obema odmerkoma cepiva AstraZenece znaša devet do 12 tednov, dotlej pa bo že jasno, ali so tromembolični zapleti povezani s cepivom.
Znano je sicer, da zdravilo aspirin preprečuje strjevanje krvi. A Beovićeva ne svetuje ljudem, naj po cepljenju vzamejo to zdravilo, ker ima aspirin tudi neželene učinke, nekritično jemanje tega zdravila vnaprej pa bi bilo lahko nevarno, saj so med prijavljenimi primeri motenj strjevanja krvi po cepljenju tudi taki, ko gre za krvavitve, ne pa strdke. Ravno ta heterogenost prijavljenih primerov po njenem mnenju kaže, da v resnici nimajo povezave s cepljenjem.
Če EMA v četrtek ne bo dala pozitivnega mnenja varnosti cepiva AstraZenece, pa bo treba namesto tega cepiva uporabiti druga cepiva. V tem mesecu se že pričakujejo večje dobave cepiva Pfizer, prihaja tudi cepivo Johnson & Johnson.
Sicer pa je bilo doslej v Sloveniji zabeleženih šest smrti, ki so časovno povezane s cepljenjem. Tiste, ki so jih odslej uspeli analizirati, niso pokazale nobene smiselne povezave s cepljenjem, je zagotovila Beovićeva.
Vodja svetovalne skupine za cepljenje je danes komentirala tudi neusklajenost cepljenja po državi, ko ponekod pridejo na vrsto mlajši in zdravi ljudje, ponekod pa niti 70-letniki ne. Dejala je, da je svetovalna skupina že pred dvema tednoma predlagala, da bi kronične bolnike cepili po bolnišnicah, a se to za zdaj ni zgodilo. Tako se cepivo deli enakomerno izbranim zdravnikom po državi, pri čemer imajo nekateri samo mlajšo populacijo in te odmerke namenijo mlajšim. Po njenem mnenju bi se moralo razmisliti o drugačnem pristopu, kar pa je v domeni delovne skupine, ki jo vodi koordinator cepljenja Jelko Kacin.
