“Ta spremni dopis se mi ni zdel nikakor sporen in napačen. Poročilo je s tem dobilo neko zaokrožitev. Samo poročilo, ki sem ga tudi prebral, je dokaj suhoparno, dokaj formalno. Ostaja v glavnem na normativni ravni, kjer Slovenija na videz, z vidika normativnosti dobro stoji. Imamo vse ustavne organe, imamo ustavno sodišče, imamo zagotovljeno institucionalno neodvisnost sodstva itd.” je Jan Zobec komentiral nedavni Logarjev dopis. Toda po njegovem mnenju je funkcioniranje v praksi povsem nekaj drugega. “Da pa ne živi dobro, vemo pa vsi. Nihče pa ni zadovoljen s kritiko,” je bil še jasen Zobec glede resničnega delovanja sodstva pri nas in njegove zunanje podobe. Letno poročilo Svetovnega ekonomskega foruma je namreč Slovenijo po neodvisnosti sodstva med 141 državami sveta uvrstilo na nezavidljivo 82. mesto, kar po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika odganja tuje vlagatelje.
V oddaji Tema dneva je novinar Luka Svetina uvodoma dejal: “Kljub temu, da se je še nedavno zdelo drugače, profesor prava s fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Andraž Teršek, včeraj v Državnem zboru ni bil izvoljen za ustavnega sodnika, dobil je 42 glasov, štiri premalo za izvolitev. Koalicijski partnerju naj bi Teršku zamerili predvsem besede z okrogle mize o vlogi civilne družbe iz julija 2011, ko je razpadala vlada Boruta Pahorja.” Po besedah Svetine je takrat dejal, da bi morali politike, ki nimajo sramu in ne ravnajo etično, kar z rokami potegniti na cesto, če jih ne morejo izločiti drugače. Teršek je bil sicer edini kandidat za ustavnega sodnika. Barbara Zobec je od kandidature odstopila. Oba je sicer predlagal predsednik republike Borut Pahor, vendar pa je Teršek zaradi svojih stališč predstavljal sporno izbiro. Leta 2011 je namreč izjavil, da oblast lahko zamenja kar ulica. Politike po njegovem prepričanju lahko, če ti niso všeč, nasilno odstraniš. Teršek je sicer zatrdil, da je svojo že navedeno sporno izjavo izrekel v šali, a javno ščuvanje k nasilju nad poslanci se je zatem pokazalo kot plodno v vseslovenskih vstajah.
VIDEO: [TEMA DNEVA] 17.06.2020 Nova24TV Gosta Jan Zobec in Božo Predalič
Takrat se je obešalo lutke politikov, metalo kocke v zgradbo parlamenta, policiste pa obmetavalo z molotovkami, na domu pa so celo grozili mestnim svetnikom. V primeru sedanjih nelegalni protivladnih protestov je Teršek trdil, da policisti ne smejo niti legitimirati protestnikov. “V času izrednih razmer je dopustno protestirat. Zato, ker se da protestirati hkrati na ta način, da se drži ukrepov, ki veljajo. In če ljudje protestirajo na ta način, jih policija ne sme ne ogovoriti, kaj šele popisati, predvsem pa od njih ne sme zahtevati osebnih dokumentov.” je še izjavil. Policija pa od nezakonitih protestnikov lahko zahteva legitimacijo, protestniki pa tudi niso upoštevali predpisov, ker so bili brez mask v strnjenih skupinah. Sedaj je na predsedniku Pahorju, da predlaga novega kandidata. Svetina je ob tem v studiu sprejel nekdanjega vrhovnega sodnika Jana Zobca. Na vprašanje ali ga je neizvolitev Terška presenetila in kaj je botrovalo temu je ta odvrnil: “Njegova neizvolitev je presenečenje, zato ker so ga pred glasovanjem, stranke večinoma tiste z leve opcije, pa tudi ena koalicijska stranka, odločno podpirale.
Foto: Nova24TV
Kazalo je na njegovo izvolitev. To, da ni bil izvoljen, pa res ne vem.” Po njegovem prepričanju je to uganka, ki jo poznajo samo tisti, ki so glasovali, česar pa nikoli ne bomo izvedeli, ker gre za tajno glasovanje. Obenem se je Zobec strinjal s tem, da ulica ne more razsojati, kdo bo sedel v državnem zboru, kar je po njegovem celo samoumevno. Sicer je ob tem poudaril, da ne ve v kakšnem kontekstu so bile izrečene Terškove besede. Obenem še toliko težje to komentira, ker je šlo za konkurenta njegove soproge. Zobčeva je sicer odstopila pod medijskimi pritiski, želeli so ji namreč naprtiti številne grehe, celo prijateljske vezi s stranko SDS. “Mislim, da se je prav odločila in jo ob tem tudi podpiram. Namreč, na njo se je vsul plaz očitkov, še preden je sploh kandidirala,” je zgrožen pojasnil njen mož. Za linč so poskrbeli tako določeni mediji, ki so povezani z delom politike. Očitali so ji sodelovanje v nekaterih bolj odmevnih zadevah, kjer so obdolženci uspeli doseči pravico po pravni poti. Oni so bili sicer na nek način povezani z desnico, kar je bilo na primer v primeru Franca Kanglerja in Patrie jasno. Vendar pa je v Sloveniji težava v tem, da sodnik vedno ne varuje človekovih pravic, marveč kaže določene simpatije do neke konkretne politične opcije.
Andraž Teršek in Barbara Zobec. (Foto: Nova24TV)
V primeru “desničarskih” obdolžencev se je namreč v zadnjih letih izkazalo, da se jim očitno lahko kršijo človekove pravice. “Določen del politike je to pričakoval, najbrž bil zato razočaran, ker ta pričakovanja niso bila uresničena in od tod ta srd.” je še ugotavljal Zobec. Ob tem se je obtožencem očitalo tudi kakšne povsem nebistvene, celo smešne zadeve. Na vprašanje, ali je sploh prav, da ustavne sodnike voli politika, saj so ustavni sodniki tista najvišja sodna instanca za katere se pričakuje popolno neodvisnost in politična neopredeljenost, pa je Zobec odvrnil: “Ja dobro vprašanje, s tem ko jih politika postavlja, postanejo politično zaznamovani. In na njih se gleda “Aha, te je postavila ta politika, one je postavila ta politika,” to je v Sloveniji že del folklore in to je slabo.” Zobec je še prepričan, da bi se moral, v vsaj v še ne povsem demokratično zrelih slovenskih razmerah, oblikovati nek gremi, ki bi opravil neko oceno in kandidate povabil brez prijav, nato pa bi ta organ potencialnega kandidata sugeriral predsedniku države, ki bi ga zatem tudi imenoval.
“Ta spremni dopis se mi ni zdel nikakor sporen in napačen. Poročilo je s tem dobilo neko zaokrožitev”
Nedavno je bilo potrebno na Pravosodnem ministrstvu na poziv EU, pripraviti poročilo o stanju v slovenskem pravosodju, medtem ko je bil osebni dopis Anžeta Logarja, kjer je šlo za osebno mnenje, mnogo bolj kritičen, saj je zapisal, da ima slovensko sodstvo še vedno določene težave, med drugim je bilo govora o nošenju totalitarnih simbolov s strani nekaterih sodnikov, o zamujenih sodbah, številnih obsojenih primerih na evropskem sodišču za človekove pravice. Na vprašanje kako je videl oceno pravosodja in dopis Logarja pa je Teršek pojasnil: “Ta spremni dopis se mi ni zdel nikakor sporen in napačen. Poročilo je s tem dobilo neko zaokrožitev. Samo poročilo, ki sem ga tudi prebral, je dokaj suhoparno, dokaj formalno. Ostaja v glavnem na normativni ravni, kjer Slovenija na videz, z vidika normativnosti, dobro stoji. Imamo vse ustavne organe, imamo ustavno sodišče, imamo zagotovljeno institucionalno neodvisnost sodstva itd.” Vendar pa je po mnenju Zobca funkcioniranje v praksi povsem nekaj drugega. Logarjev dopis je bil v tem kontekstu zgolj en kratek komentar, kako to deluje funkcionalno, kako živi v praksi. “Da pa ne živi dobro, vemo pa vsi. Nihče pa ni zadovoljen s kritiko.”
Zunanji minister Anže Logar. (Foto: STA)
Po njegovem mnenju je ključno, da kritiko sprejemamo. Sicer je šlo za kratko in ne preveč argumentirano kritiko. “Ampak, če bi šli kolegi brat številne članke na to temo, knjige, ena je v kratkem izšla, bi sebe prepoznali v ogledalu. In ta dela niso kar tako nekaj navrženo, ampak so znanstvena dela, so nastala v določenih znanstvenih projektih.” Slovenija na področju neodvisnosti sodstva tudi ni ravno visoko v svetovnem merilu. To dokazuje letno poročilo Svetovnega gospodarskega foruma za leto 2019, ki našo državo uvršča na skromno 82. mesto med 141 državami sveta. “Ja, to je zelo nezavidljivo mesto, slabo sporočilo tudi za investitorje, ker investitorje zanima, kako bo varovana njihova lastnina, kako bo varovana njihova pravica do svobodne gospodarske pobude.” Po njegovem prepričanju v državah kjer sodstvo ne deluje kot bi bilo treba, tam investitorji niso tako varni, posledice pa nosi celotno gospodarstvo. Na tem področju je po njegovem prepričanju treba še veliko postoriti in upa, da tako tudi bo.
Domen Mezeg
