Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
“Ne bom mogel več pit čiste pitne vode iz pipe kot sem jo do danes,” je najbolj bedasta izjava, ki jo je na soočenju o referendumu o noveli zakona o vodah izrekel predsednik nove zelene stranke Jure Leben. “Jure Leben, jaz te ne maram, ker ne maram butlov,” mu je odgovoril Boris Tomašič. Leben namreč nikjer ni pojasnil, zakaj mu bo novi zakon onemogočil pitje čiste pitne vode iz pipe.
V nedeljo je referendum, kjer se bo glasovalo o noveli zakona o vodah. V ta namen je nacionalna televizija organizirala soočenje vseh deležnikov, ki so bodisi za sprejetje zakona in tiste, ki so proti sprejetju zakona. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je v oddaji pokazal primer gradenj ob vodi v Slovenskih Konjicah. “Kjer je uredba iz leta 2013 zožila priobalni pas in omogočila gradnjo teh hiš in tudi vil na priobalnem pasu. To poslej ne bo več mogoče,” je pojasnil.
Na drugi fotografiji je pokazal primer tovarne v Prevaljah ob reki Meži. “To je primer iz Prevalj, kjer imamo tovarno z vso pripadajočo infrastrukturo, zraven pa je tudi bencinski servis,” je obrazložil. V prejšnjem zakonu je tako bila določba, da ne glede na to kaj se gradi, lahko vlada Republike Slovenije sprejme sklep, da se lahko karkoli gradi, zato so bile takšne gradnje tudi mogoče. “Nov zakon pa govori, da vlada ne more graditi karkoli, ampak bodo lahko le nezahtevni objekti in objekti v skupni rabi,” je pojasnil voditelj oddaje Boris Tomašič.
Vizjaku se zdi neverjetno, ker so z zakonom zožili možnosti za gradnjo ob vodi. “Neverjetno je, da so se potem zbudili in po javni obravnavi, ker v okviru javne obravnave so nekatere nevladne organizacije predlagale še dodatno poseganje na privodna zemljišča,” je še pojasnil. Nevladne organizacije so denimo v zakon želele dodati denimo gradnjo sončnih elektrarn ob Velenjskem jezeru. Kot pa je v nadaljevanju še poudaril Vizjak pa bo z novo zakonodajo več denarja namenjenega za vzdrževanje vodotokov, ker bomo namenjali več sredstev iz sklada za vode. “Spremeni pa se tudi to, da bomo zožili nabor za pozidavo na priobalnih zemljiščih. Ne bo mogoče več na priobalnem zemljišču graditi tovarn, kakor tudi ne zasebnih hiš in vil, kar je praktično do sedaj 80 odstotkov vseh odobrenih pozidav na priobalnem zemljišču,” je še dejal Vizjak in poudaril, da je zakon problematičen za tajkune in bogataše, ki ne bodo mogli več graditi vil ob vodi.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je predstavil primere umazanih gradenj ob vodi v preteklosti (Foto: Zajem zaslona RTV)
Eden izmed nevladnikov je poudaril, da se deloma strinja z ministrom Vizjakom, da ne bo več mogoče zgraditi zasebne hiše. “Seveda pa bo lahko tajkun zgradil butični hotel, ki bo imel enake možnosti za vse. Torej vsak, ki bo plačal pet tisoč evrov za nočitev, bo lahko bival ob vodi, ampak v praksi pa seveda ne bodo enake možnosti,” je pojasnil. Tomašiču se v tem primeru sploh ne zdi slaba ideja, saj bi lahko na račun takšnih hotelov številnim ljudem ne bi bilo več potrebno delati. “Nikoli ne bo več treba Slovencem delati in uvedemo univerzalni dohodek,” se je pošalil.
Nova zakonodaja bo poostrila zakonodajo o vodah
Nekateri predstavniki nevladnih organizacij so prepričani, da bi moral biti zakon še strožji. “In če se minister in direkcija za vode uklanjata podjetjem in dovolita nezakonito delovanje potem to ni nobena varovalka in je to vredno nič. Edina prava varovalka smo mi ljudje sami. In potrebujemo strožji zakon in ne smemo podajati novih izjem, kot jih predvideva ta novela,” je dejal drugi nasprotnik noveli zakona. Kot je pojasnil gost oddaje Aleksander Rant pa je ravno novela tista, ki postavlja strožje pogoje.
Filip Dobranić iz inštituta Danes je nov dan, ki bo glasoval proti zakonu samo zato, ker ne zaupa vladi. Moti ga tudi to, ker je bil referendum prestavljen v poletje in sredstva, ki bodo namenjena za poplavno varnost, oziroma poudarjanje o tem v javnosti. “Če je zakon v redu, vi pa boste glasovali proti, ker ne zaupate vladi, ki mora zakon izvrševati,” Tomašiču ne gre v račun. Nasprotniki zakona tudi menijo, da bodo z novelo ribe bolj ogrožene, prav tako tudi njihovi habitati. Tomašič pri tem opozori na stanje rek pred 40 leti, ko je bila Sava od Zasavja naprej praktično mrtva reka, medtem ko je čistoča rek danes popolnoma drugačna od takrat.
Filip Dobranić iz Inšituta danes je nov dan (Foto: Zajem zaslona RTV)
Gaja Brecelj iz Umanotere, fundacije za trajnostni razvoj pravi, da voda še nikoli ni bila tako ogrožena. “Prepričana sem, da je dobro ohranjena narava predpogoj za zdravo življenje,” je dejala. Rant in Tomašič sta precej kritična do Brecljeve. Glede na to, da se slednja ukvarja že 15 let z varovanjem narave, bi oba pričakovala, da bi slednja blokirala projekte, kot je lakirnica v Hočah in kanal C0 v Ljubljani. Po drugi strani je ena izmed predstavnic NVO na RTV poudarila, da so danes vidne posledice na vodi, ki so nastale kot posledica delovanja v prejšnjih desetletjih. “Zato glasujem proti, da se ne bo zgodila škoda generacijam, ki bodo prišle za nami,” je še dodala.
Jure Leben – največji lunatik med gosti?
Jure Leben iz stranke Zelenih dejanj je poudaril, da po novem zakonu več ne bo mogoče piti čiste pitne vode. “V kolikor bo ta zakon sprejet, jaz ne bom mogel več piti čiste pitne vode,” je poudaril. Ena izmed drugih predstavnic je izpostavila, da se ve, kakšni so pritiski na prostorske načrte ob vodi. “Sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna. To se danes dogaja na poplavnih območjih, v bodoče pa se bo to dogajalo na teh priobalnih območjih,” je poudarila. Pri tem Tomašič poudarja, da dovoljenja za gradnjo na poplavnem območju ni mogoče dobiti niti po stari, niti po novi zakonodaji. Oba sta kritična do naravovarstvenikov, ker očitno vse to vedo, a tega ne prijavijo.
Uroš Macerl iz Ekokroga (Foto: Zajem zaslona)
Uroš Macerl iz Ekokroga meni, da je zakon nastal z zavajanjem o investiranju sredstev za protipoplavno zaščito. “V resnici pa omogoča pozidavo priobalnega pasu in dovoljuje kapitalu poseganje po tistem malem priobalnem pasu, ki ga je še ostalo in ti členi so bili podtaknjeni kasneje, po javni obravnavi,” je dejal. Kritičen je, da je bil zakon napisan po skrajšanem postopku, brez odgovorne vodovarstvene stroke in brez vključevanja civilne družbe. Sam je v petnajstih letih opazil, kako lahko tisti z denarjem pridejo do takšnih dovoljenj. Tomašič je do Macerla kritičen, ker ga zanima od kod mu denar za dragega John Deera, prav tako pa naj slednji ne bi imel urejene čistilne naprave na svojem posestvu.
