Vse odkar smo se v Evropi soočili s porastom novih okužb z novim koronavirusom, ki je k nam prišel iz kitajskega Wuhana, je po družabnih omrežjih pričela krožiti poplava zmot, zavajanj in površnih ter laičnih razlag glede novega koronavirusa. Iz tega razloga so se pri Mladih zdravnikih Slovenije v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije odločili, da bodo na argumentiran način odgovorili na nekatere najbolj pogoste zmote in zavajanja.
Glede na to, da je veliko takšnih, ki menijo, da če so mladi in zdravi, jim covid-19 nič ne more, je potrebno zavedanje, da je vendarle približno 20 odstotkov ljudi iz starostne skupine 18–34 let, ki poročajo o dolgotrajnih simptomih po okužbi s SARS-CoV-2. Ker je virus nov, se splača biti previden, tudi če si mlad in zdrav.
O mogočih dolgotrajnih posledicah covida-19 sta spregovorila mlada zdravnika z Infekcijske klinike UKCL Žiga Martinčič in David Zupančič. “Tudi pri mlajših bolnikih, tudi pri teh, ki so asimptomatsko preboleli, s povsem blagimi težavami, to ne pomeni, da ne bodo imeli nobenih posledic bolezni,” je izpostavil Martinčič in ob tem dodal, da je vedno več ugotovitev glede jasnejšega pojavljanja posledic s prizadetostjo srčne mišice, s tem da pridejo novonastali simptomi srčnega popuščanja ali novonastale motnje srčnega ritma. “Zelo pomembno je zavedanje, da se pri koronavirusni bolezni zelo poudarjeno strjuje kri, prihaja do krvnih strdkov, kar lahko vodi v nastanek srčnega infarkta ali možganske kapi ali drugih strdkov v smislu venskih tromboz. Opažajo, da se to pojavlja tako pri mladih, kot pri starih ljudeh,” je izpostavil in ob tem dodal, da smo zaradi tega dejansko ogroženi vsi.
“Virus je nov, pred prejšnji letom ga namreč nismo poznali, tako, da moramo vedeti, da o poznih posledicah ne vemo veliko,” je izpostavil Zupančič in ob tem dodal, da kar se ve so izkušnje iz celotnega sveta in izkušnje na kliniki s pacienti iz prvega vala. Konkretno bolniki, ki so preboleli okužbo marca, aprila. V velikem številu navajajo relativno podobe težave, ki se vlečejo več tednov, do več mesecev. Po besedah Zupančiča predvsem v smislu upada fizične zmogljivosti, mnogo manj so športno dejavni kot prej, navajajo izpadanje las, dolgo trajajoče težave s kašljem, včasih tiščanje v prsnem košu. “To niso samo stari srčni bolniki, vezani na posteljo, ampak mnogo mladih, ki jih je to presenetilo, ker so bili zelo blago bolni. Še enkrat spoštujte ukrepe, pazite nase in na druge. Predvsem ne želimo, da bi asimptomatski bolniki brez hudih težav širili virus na bližnje in druge. Pomislimo nase, virus je namreč nov, previdnost je tako definitivno na mestu.”
Z dovolj hitrim vnosom vitamina D se lahko prepreči prehod kritičnosti v višje stanje
Glede uživanja vitamina D je spregovoril Darko Siuka, dr. med., ki je s skupino zdravnikov predpisovanje tega vitamina svetoval tudi družinskim zdravnikom in zdravnikom v domovih za starejše, saj vitamin D3 pozitivno vpliva na prebolevanje COVIDA-19 in drugih respiratornih okužb. Zaradi tega že dobiva strokovne odmeve na mednarodni ravni z objavama v dveh uglednih strokovnih publikacijah: The British Journal of Medicine (BMJ) in Journal Mayo Clinic Proceedings.
Zdravniki različnih specialnosti od začetka epidemije iščejo možne rešitve kako zmanjšati umrljivost in obolevnost zaradi novega virusa. Objavljene so bile številne študije, kar 50 izmed njih, večinoma res retrospektivne, opazovalne, vendar so visoko nakazovale močno povezanost med nivojem D vitamina in posledicami covida. Randomizirana prva pilotna študija iz Španije je po besedah Darka Siuke, dr. med., da tisti, ki dobijo vitamin D dovolj zgodaj, se lahko z njim prepreči prehod kritičnosti v višje stanje in potrebo po intenzivnem zdravljenju. “Petdeset bolnikov je dobilo D vitamin, 26 pa ne. Računalnik je bil tisti, ki je odločil, kdo D vitamin dobi in kdo ne. Samo eden izmed petdesetih je potreboval enoto intenzivne terapije, na drugi strani pa polovica tistih, ki D vitamina niso dobili.”
Ker je po besedah Siuke od septembra do aprila kot svetlobe takšen, da z UV žarki vitamina D ne moremo tvoriti, je le tega potrebno vnesti s hrano. “Problem je, da je v slovenski prehrani D3 vitamina izredno malo. Nekatere države, kot so skandinavske države, imajo strategijo bogatitve mlečnih izdelkov umetno z D3. V Sloveniji tega nimamo. Ribe severnih morij bi imele nekaj vitamina, ampak bi bilo potrebno pojesti pol kilograma lososa na dan, da bi zaužili 2 tisoč enot, kar bi se v tem obdobju priporočalo. Mi na eni strani za preventivo priporočamo tisoč do dva tisoč enot na dan. Za tiste, ki pa poleti ne morejo biti izpostavljeni soncu, to so starejši, ki slabo prenašajo sonce ali pa nepokretni kronični bolniki in oskrbovanci doma starejših, pa svetujemo da bi bil takšen vnos kar čez celo leto. Kateri pripravek, kapsule, tablete, pršilo, kapljice, je vseeno,” poudarja in dodaja, da je pomembno, da je približno tisoč do dva tisoč enot na dan v enem odmerku.
Obremenitve so izjemne
Glede na to, da je precej takih, ki trdijo kako naj bi bile bolnišnice prazne, virus pa naj ne bi obstajal, je zdravnik Zupančič z Infekcijske klinike UKCL poudaril, da se trenutno se svet slovenskih infektologov vrti zgolj okrog bolnikov z boleznijo covid-19. “Dežuramo dvakrat do trikrat tedensko, za konec tedna, ponoči. Obremenitve so izjemne, delamo s hudo bolnimi ljudmi, dnevno se borimo za njihova življenja. Zase lahko iskreno povem, da po naporni službi nimam energije prebirati komentarjev na spletu. To sploh niso iskrene prošnje za strokovno mnenje, temveč gre večinoma za komentarje v smislu: bolnišnice so prazne, virus ne obstaja … Ne vem od kod izvirajo te informacije,” je zgrožen in dodaja, da se je potrebno zavedati, da za to kar povemo, smo odgovorni.
“Čemu panika, če pa je zaradi gripe v bolnišnicah vsako leto na stotine ljudi?!”, pravijo nekateri. Dr. Žiga Martinčič jim odgovarja: “V lanski sezoni gripe 2019/20 je bilo do februarja hospitaliziranih 750 ljudi, v enotah intenzivne terapije pa se je zdravilo 45 ljudi. Samo do 12. oktobra je bilo že skoraj 400 ljudi v bolnišnici in več kot 60 oseb na oddelku intenzivne terapije”. Po besedah Martinčiča je pomembna razlika, da je koronavirus precej bolj nalezljiv in v večjem deležu povzroča težjo bolezen, ki terja zdravljenje v bolnišnici ali celo v enoti intenzivne terapije.
Video https://www.youtube.com/watch?v=ZgufQTxZ0HE&feature=emb_logo
Video https://www.youtube.com/watch?v=nIHdviePRQI&feature=emb_logo
Video https://www.youtube.com/watch?v=kCspHo7zSXE&feature=emb_logo
Video https://www.youtube.com/watch?v=d_epR70pYZQ&feature=emb_logo
Nina Žoher/Nova24TV
