Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Minister za finance mag. Andrej Šircelj je v pogovoru za Nova24TV zatrdil, da ni razloga za preplah zaradi trenutnega javnega dolga in poudarja, da so vsi stroški zabeleženi transparentno. “To je pokazalo tudi računsko sodišče v svoji oceni, ko je ocenilo proračun za leto 2020 in dalo proračunu pozitivno oceno,” je pojasnil Šircelj, ki je prepričan, da opozicija straši pred ponovno uvedbo fiskalnega pravila leta 2023. Slednji je prepričan, da bodo države imele čas, da bodo lahko sanirale dolg in se vrnile na predkrizno raven leta 2019.
Kljub odločnemu nasprotovanju dela opozicije je državni zbor potrdil 670-milijonsko zvišanje zgornje meje izdatkov državnega proračuna v letošnjem letu. Vlada je dvig predlagala z utemeljitvijo, da bo omogočila nadaljnje nemoteno financiranje ukrepov za spopadanje z epidemijo covida-19. Poslanke in poslanci so spremembo odloka potrdili s 45 glasovi za in z 42 glasovi proti. S spremembami odloka za pripravo proračuna sektorja država za obdobje med letoma 2020 in 2022 bo ta za letos določena pri 14,99 milijarde evrov. Zdaj je postavljena pri 14,32 milijarde evrov.
V torkovi razpravi so bili poslanci koalicije in večjega dela opozicije na različnih bregovih. Medtem ko so koalicijski ugotavljali, da so bili ukrepi za spopadanje z epidemijo doslej zelo uspešni in da jih je treba zaradi nepredvidljive situacije nadaljevati, je bilo iz vrst opozicije slišati očitke, da je vlada izgubila nadzor nad javnimi financami. Več opozicijskih poslancev je tudi izpostavilo, da bi morala vlada tudi pripraviti rebalans proračuna.
V skladu z zakonom o fiskalnemu pravilu ministrstvo za finance predlaga vladi, da se določijo zgornje meje dohodkov državnega sektorja in v skladu s tem ministrstvo za finance drugič letos predlagalo povečanje. Kot pravi minister za finance Andrej Šircelj, je prvi razlog zaradi tega, ker je tretji val povzročil dodatne odhodke in dodatne stroške. “Bil je hujši, kot smo pričakovali. Imel je tudi hujše posledice, to lahko tudi vidimo na zdravstvenem področju. Zaradi tega nastajajo dodatni odhodki oziroma stroški in temu je potrebno prilagoditi javno porabo,” je pojasnil.
Če bi bila precepljenost višja, bi bil primanjkljaj nižji
Skratka, ti dodatni milijoni gredo za dodatno kritje stroškov za boj proti covidu-19, ki bodo namenjeni za cepiva, teste in za plačilo ljudi, ki delajo neposredno s covid bolniki. Sam minister si želi, da teh stroškov ne bi bilo, saj bi tako lahko bili uspešnejši pri cepljenju. “Zato še enkrat tukaj pozivam ljudi, da se cepijo, saj bi bil tako dejansko primanjkljaj manjši,” je dejal. Po drugi strani je prva naloga države in te vlade, vključno z ministrom za finance, da zaščiti ljudi, da zaščiti zdravje in da pomaga ljudem, ki so zboleli.
Ti stroški nastajajo vsak trenutek in še niso prišli v plačilo. Medtem ko se virus širi neprestano tudi ti stroški neprestano nastajajo in bodo tudi v prihodnje. “Seveda tisti ukrepi, ki smo jih sprejeli je v tej zadnji zakonodaji boj proti epidemiji in v tem, da gospodarstvo okreva, kjer smo sprejeli posebno zakonodajo, ki smo jo poslali v državni zbor in tudi s tem v povezavi nastajajo nekateri stroški,” je povedal. V slednji so določeni določeni zneski za pomoč najranljivejšim skupinam, upokojencem in vključuje tudi študente ter dijake, ki danes delajo s covidnimi bolniki ter pripadnike civilne zaščite. Med drugim bodo podaljšali tudi veljavnost bonov, kar pomeni, da s tem pomagamo tudi gospodarstvu v sektorjih, ki je bil najbolj prizadet.
Če bi bila razglašena epidemija, bi vlada imela še več dodatnih stroškov
Vnovična razglasitev epidemije bi po mnenju Širclja prinesla še več stroškov, ker bi nastajali novi stroški, povezani z delom, ki bi se bistveno povečali. Poleg tega ne bi bistveno spremenilo kvaliteto zdravstvenih storitev in dela, ki ga zdravstveni delavci že danes imajo. “Bi pa lahko pomenilo neke dodatne stroške, predvsem v povezavi s kolektivno pogodbo, ki danes obstaja in tukaj so danes številne plače, ki bi se zvišale kar precej,” je dodal. Po njegovem mnenju vlada in ministrstvo delujeta transparentno. “To je pokazalo tudi računsko sodišče v svoji oceni, ko je ocenilo proračun za leto 2020 in dalo proračunu pozitivno oceno.”
Za vsak odhodek morajo imeti na ministrstvu potrdilo, zakaj je nek strošek nastal. “Ministrstvo za finance pač nakaže denar ministrstvu za zdravje, ministrstvo za zdravje pa potem nakaže dobavitelju,” je dejal in pojasnil primer, da mora ministrstvo za zdravje izbrati določene dobavitelje na podlagi javnih razpisov in pravil, ki veljajo. Tukaj s strani ministrstva za finance lahko vedno vsak evro dokažejo, kam je šel in za katere namene, medtem ko ima fiskalni svet vse podatke o odhodkih. “Glede transparentnosti s strani ministrstva za finance ni nikakršnih težav.”
Opozicija ima precej temne napovedi v prihodnosti, ko bo potrebno ponovno spoštovati fiskalno pravilo in bodo morali davkoplačevalci nekoč tudi vračati ta denar. Po mnenju Širclja fiskalno pravilo ne bo več takšno kot je bilo, “vsaj evropsko ne”. V slovenski in evropski zakonodaji je predviden tudi določen čas, da pridemo do stanja, v katerem smo bili leta 2019, pred krizo. “To govorimo najmanj pet let, tudi deset let,” je poudaril. Po njegovem mnenju se s strani opozicije vliva strah, kaj se bo zgodilo prvega januarja 2023, če fiskalno pravilo oziroma če odstopna klavzula ne bo več veljala. “Nič se takrat ne bo zgodilo in države bodo imele čas, da se dejansko prilagodijo v letih /…/ kar pa seveda ne bo neposredno vplivalo na državljanke in državljane.”
