[Video] Kako plačilna nedisciplina Jankovića in pajdašev uničuje male podjetnike

Odhajajoča vlada Marjana Šarca je bila še posebej nenaklonjena podjetnikom, a tudi sicer se nekatere težave v slovenskem podjetniškem okolju vlečejo že dalj časa. Eden takšnih problemov je tudi neplačevanje podizvajalcev, ki je svoj vrhunec doseglo med zadnjo krizo, ko so propadli številni mali podjetniki, začelo pa se je že konec 80. let, ko podjetje Jankovićevih Electa ni plačevalo svojih podizvajalcev. Tradicija družine se je nadaljevala, zaradi neplačanih obveznosti pri projektu desetletja Zorana Jankovića Stožicah, je eden izmed podjetnikov storil celo samomor, nič boljši pa niso niti Jankovićevi pajdaši. Eden takšnih je na primer Nestor Malkoč, ki je imel poleg Zil Holdinga tudi druga podjetja. Kopičenje dolgov na enih podjetjih in prenašanje premoženja na drugo podjetje je stalna praksa v Sloveniji, a kot je v studiu v oddaji Tema dneva povedal podjetnik Silvo Habat, se v tujini to ne dogaja. Habatovo podjetje je sicer krizo preživelo, a so morali najeti tudi posojilo pri banki, da so lahko plačali svoje obveznosti, kljub temu pa na so na koncu številne njihove terjatve ostale neporavnane.

Vlada Marjana Šarca, ki je sicer v odhajanju, je bila prošnjam podjetnikov večinoma nenaklonjena, situacijo pa je zaostrovala še nadkoalicijska skrajna Levica, ki je želela še bolj ožeti podjetniškem prihodke, saj je bil tretji nosilni cilj Levice dvigniti davek na dohodek pravnih oseb vse do 22 odstotkov. Pred tem ga je za 2 odstotni točki že dvignila vlada Alenke Bratušek. Vendar pa se podjetniki ne borijo le z nekaterimi politiki, ki za podjetnike očitno nimajo niti najmanj posluha, temveč tudi s problematiko neplačevanja, ki je eno najbolj perečih v gradbeništvu. O tem pričajo številni medijsko odmevni primeri, vse od SCT, Vegrada do Primorja. Nekdanje delavce Vegrada, ki so se poleti 2011, da bi opozorili na svojo stisko, odločili za stavko z neplačevanjem najemnine v samskem domu, v katerem so živeli, je stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril postavila pred dejstvo, da bodo zaradi neplačevanja najemnin postopoma začeli aktivnosti za zapiranje samskega doma, in to kljub temu, da so bili delavci pripravljeni od zneska, ki jim ga dolguje Vegrad, odšteti neplačano najemnino. Kot se je kasneje izkazalo, so v omenjenem podjetju pripravljali teren, da bi se znebili ljudi, ki so bili opeharjeni.

Zaradi neporavnanih obveznosti pri Jankovićevem projektu Stožice celo samomor

Opeharjeni pa so bili tudi podjetniki in delavci, ki so gradili projekt desetletja Zorana Jankovića, Stožice. Podizvajalec podjetja Grep, ki je gradilo Športni park Stožice, je bilo podjetje Varkos Selinšek, katerega direktor je bil Ivan Selinšek. Njegovi delavci so delali vse dni, plačal pa jim je lahko le 40 odstotkov tega, kar bi jim moral, ker naročniki niso poravnavali obveznosti, psihološkega pritiska ni zdržal. Marca leta 2010 je iz obupa dvignil roko nadse. Zoran Janković pa je iz namenskih sredstev, ki jih Selinšek in delavci niso dobili, jedel po najdražjih restavracijah v mestu. In kot vse kaže nima dovolj (čustvene) inteligence, da bi sploh dojel, kaj je storil, saj ima na vesti vsaj eno življenje.

Skoraj ni panoge, ki bi bila povsem varna zaradi neplačevanja prispevkov

Zdi pa se, da skoraj ni panoge, ki bi bila povsem varna zaradi neplačevanja prispevkov. Spomnimo samo na primer iz sredine leta 2019, ko so čistilke, ki so čistile prostore javnega sektorja, ostale brez plač in prispevkov. Podjetnik, ki je zadržal pokojninske prispevke čistilk, je bil javno objavljen, a zgodilo se ni nič. Spletni portal Časnik je nato citiral generalnega direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža, ki je izjavil, da neplačani pokojninski prispevki za delavce v delovnem razmerju niso omembe vreden problem, saj zaposleni da niso oškodovani ter kaznivo dejanje delodajalcev zanj ni aktualno. A lahko si predstavljamo, kakšne stiske neplačani prispevki sprožajo pri zaposlenih, predvsem pri tistih, ki so tik pred tem, da izpolnijo pogoje za pokojnino, ali pa pri delavcih, ki zbolijo, a da niso zavarovani, izvedo šele ob zavrnjeni zdravstveni kartici. Med neplačnike je blago posegla tudi država, in sicer je FURS uredil spletno stran, na kateri so objavljeni vsi neplačniki, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5.000 EUR in so starejše od 90 dni. Zagotovo so poskrbeli za večjo informiranost, s kom je bolje ne poslovati, vendar, ali je zaradi tega tudi več plačnikov?

Velika podjetja so z neplačevanjem uničevala manjša podjetja

V oddaji Tema dneva je pri voditeljici Marjanci Scheicher gostoval tudi podjetnik Silvo Habat, ki je spregovoril o konkretnih primerih neplačevanja iz svojega poslovnega življenja: “Neplačevanje v Sloveniji je bilo na tako visoki ravni, da je bilo izredno težko delati v gradbeništvu. Očitno je bilo najtežje prav v gradbeni stroki in velika gradbena podjetja so dobesedno opustošila malo gospodarstvo. Kooperanti različnih branž, električarji, vodovodarji, centralarji, steklarji, keramičarji in vsi drugi, ki so še delali prit teh velikih podjetjih, so bili zelo velikokrat izigrani in neplačani za svoja opravljena dela. To je bil res velik problem in je veliko, veliko malih podjetnikov propadlo in so morali zapreti svoje obratovalnice.” Veliki so po Habatovih besedah nedotakljivi, država pa jih sploh ne more prisiliti, da bi plačevali svoje obveznosti: “Seveda je krivda na državi, ta bi lahko, če bi imela interes, uredila to zmedo na tržišču. Če ne plačamo samo nekaj obveznosti imamo mali ljudje takoj davkarijo in državo za vratom, medtem, ko tukaj, pri velikih gradbenih firmah to ne deluje.” Pri neplačnikih se pogosto pojavlja en in isti vzorec: “To so bile velike gradbene firme in veliki inženiringi in pisano pravilo je bilo, da se ni plačevalo, ali pa se je račun enostavno tako zdesetkal, da mnogokrat niso bili pokriti niti materialni stroški.”

Tudi Jankovićev pajdaš Mankoč ni plačeval podizvajalcev

“Velike firme enostavno niso plačale računov in ni bilo možno izterjati ničesar. To so propadle gradbene firme Vegrad, SCT, Primorje, Energoplan, ZIL Inženiring, g. Nestor Mankoč je bil direktor takrat in so imeli še hčerinske firme in, ko so naredili dolgove oziroma niso plačali podizvajalcev, so enostavno zaprli in je ostalo toliko podizvajalcev neplačanih. In očitno državi to odgovarja. Nenazadnje, zelo pomemben dejavnik, ko se srečujemo z različnimi mojstri, vsi rabimo delovno silo, pa ne upamo zaposlovati, ker je preveč nereda v našem prostoru. Tako, da je tudi ta problem lahko in brezposelnost narašča, mi bi lahko zaposlovali, pa si ne upamo,” je povedal Habat in pojasnil tudi, da so morali enkrat po kredit na banko, da so lahko plačali svoje podizvajalce. Tako niso ostali nikomur dolžni, niti en dan niso bili blokirani, a njim nekaterih dolgov na koncu niso plačali. Eden takšnih primerov je bila gradnja vrstnih hiš ob Litijski cesti, kjer podjetje Habata za opravljena dela ni dobilo plačanega niti enega centa, saj je Mankoč enostavno zaprl eno od svojih firm.

S prakso neplačevanja podizvajalcev je pričela Electa družine Janković

Prvak pri neplačevanju podizvajalcev pa je so po splošnem prepričanju prav podjetja Jankovićevih Electa, o čemer je Habat povedal: “Lahko bi rekel, da je bila ena prvih firm, ki ni plačevala obrtnikov, kar je bilo že konec 80. let in naprej tudi takoj po osamosvojitvi. Takrat je bila še obrtna zadruga Novoplesk na Kersnikovi ulici in znotraj smo bili združeni slikopleskarji, keramičarji in parketarji in so kolegi že takrat moledovali in jamrali, da jim Electa ne plačuje.” Zgodilo pa se ni nič, Jankovićeva družina je še danes močno zaščitena, zaradi česar je propadlo veliko podjetij. O tem Habat pripoveduje: “Točnega podatka o tem nimam, vsekakor pa je bilo to masovno početje Electe in kasneje tudi drugih.”

Država za uveljavljanje plačilne discipline ne stori dovolj

“Problem je v državi, ne samo v teh firmah, saj bi država to lahko z lahkoto uredila, če bi imela voljo to urediti,” pa je glede vloge države opozoril Habat. Številnim posameznikom je na primer dovoljeno imeti več podjetij, kar izkoriščajo za neplačevanje, država pa to dovoljuje: “Prav to je ena velika napaka. Zelo radi se oziramo proti severu, Avstriji, Nemčiji, Skandinaviji in tako naprej. Tam je to urejeno in se tega ne počne. Tudi, če nekdo uredi v tujini tak minus in ne poplača svojih dolžnikov ali gre v stečaj, sedem let ne more odpreti nove firme ali pa biti na vodilnem mestu v kakšni drugi firmi.”

 

Prikaz nasprotnih dejstev:

 

V zvezi z neplačanimi pokojninskimi prispevki za delavce v delovnem razmerju, uvodoma pojasnjujemo, da zavod delavcem v delovnem razmerju, katerih delodajalci niso posredovali obrazcev M4, to je obrazec za sporočanje podatkov o plači oziroma osnovah, ki se uporabljajo za določitev pokojninske osnove, ni nikoli odrekal pravice do upoštevanja obdobij zavarovanja na podlagi delovnega razmerja v pokojninsko dobo. Do vzpostavitve evidenc, iz katerih je razvidno plačilo prispevkov tudi za delavce v delovnem razmerju, to je na podlagi podatkov, ki jih zavodu posreduje v skladu s predpisi s področja matične evidence zavarovancev Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), je zavod delavcem v delovnem razmerju vsa obdobja do 1. 1. 2018 upošteval v pokojninsko dobo na podlagi prijav oziroma odjav iz zavarovanja.

Ne glede na to, da zavod ni pooblaščen za izterjavo neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je zavod že v prvi polovici leta 2016 opravil določene analize v smeri ugotavljanja obsega obračunanih in plačanih prispevkov, predvsem za kategorijo delavcev v delovnem razmerju. Ker so analize pokazale, da je delež prispevkov, ki so obračunani, pa niso plačani, nizek, in je izterjava v pristojnosti FURS, se je zavod osredotočil na tisti del delavcev v delovnem razmerju, ki jim prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje sploh ni bil obračunan. Za te delavce velja, da se jim po določbi 134. člena ZPIZ-2 obdobje zavarovanja ne všteva v pokojninsko dobo.

Zavod z gospodom Marijanom Papežem na čelu, je tako skušal v formalnih in neformalnih pogovorih z drugimi deležniki, ki se ukvarjajo z navedeno problematiko (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, FURS, Inšpektorat RS za delo), najti rešitev, s katero bi take delavce, ki so v razmerju šibkejša stranka, ustrezno zaščitil. Tako je zavod v aprilu 2017 na svet zavoda naslovil pobudo za spremembo zakonodaje na področju obračunavanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost.

Po večkratnih in dolgotrajnih pogajanjih vseh deležnikov (zavod, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorat RS za delo, Ministrstvo za finance, FURS, Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), ki se ukvarjajo s problematiko neizplačevanja plač in (ne)obračunavanja prispevkov za socialno varnost, je bil 20. 11. 2017 v Uradnem listu RS, številka 65, objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ- 2E), ki vsebuje tudi določbo 134. a člena, z veljavnostjo od 1. 1. 2018 dalje. Ta določa poseben način upoštevanja obdobij, za katera prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso bili obračunani in pripomore k večji pravni varnosti delavcev vdelovnem razmerju.

Še več – zavod v skladu z navedeno določbo na podlagi evidenc, s katerimi razpolaga po prejemu podatkov s FURS, delodajalcu in zavarovancu, za katere delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, posreduje obvestilo. Ta vsebuje poziv delodajalcu, damora izplačati plačo, če je še ni, in predložiti obračun davčnega odtegljaja. Zavarovanca se obvesti o obdobju, za katerega njegov delodajalec ni obračunal prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, o posledicah, ki jih ima dejstvo, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, hkrati pa se ga pozove, da se izreče o prejemu plače, vključno z njeno višino. Podatke o posredovanih obvestilih zavod po elektronski poti posreduje FURS in Inšpektoratu RS za delo. Obdobja, na katero se nanaša obvestilo, se delavcu upoštevajo v pokojninsko dobo, ne glede na to, da prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso niti obračunani niti plačani. Zavod je v obdobju od januarja do septembra 2019, poslal 48.217 obvestil zavarovancem o nepredloženem obračunu davčnega odtegljaja s strani njihovega delodajalca.

Kot je že obrazloženo zgoraj, zavod ni pooblaščen za izterjavo neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. FURS je od 1. 1. 2018 dalje pristojen, da na podlagi novega 134. a člena ZPIZ-2, v okviru davčnega nadzora uvede postopek o prekršku zoper tiste delodajalce, pri katerih v postopku nadzora ugotovi, da obračunov davčnega odtegljaja (REK obrazcev), na katerem se opravi tudi obračun prispevkov za socialno varnost niso predložili iz razloga, ker plač delavcem niso izplačali. Do tega datuma je imel to pristojnost zgolj Inšpektorat RS za delo. Če je v postopku davčnega nadzora ugotovljeno, da so zaposleni prejeli plače, prispevki pa niso bili obračunani in plačani, FURS zoper te delodajalce uvede ustrezne postopke v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku. Če je v postopkih nadzora ugotovljeno, da obračuni davčnega odtegljaja niso bili predloženi, ker delodajalec plač zaposlenim ni izplačal, lahko FURS takemu delodajalcu, na podlagi določila 134. a člena ZPIZ-2, izreče globo. Globa za storjeni prekršek znaša od 450 EUR do 20.000 EUR, odvisno od velikosti in statusa delodajalca. Z globo od 450 EUR do 2.000 EUR pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.

Služba za odnose z javnostmi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje