V okviru letošnjega poletnega tabora SDS, ki je potekal v Bovcu, je dr. Jože Rant, član sveta Zbora za republiko, predaval o Slovenskem jezikovnem substratu v Dolomitih in retoromanski Švici.
Dr. Jože Rant je v uvodu izpostavil uganko o obstoju tega substrata in njeno rešitev, ki ima izreden pomen za razumevanje ne samo Slovencev in slovanskih narodov, temveč tudi njen širši pomen počela in razvoja indoevropskih jezikov, širjenja neolitizacije, poljedelstva in pastoralizma v Evropi. Skozi svoje predavanje je predstavil tudi pomembne rezultate raziskav avtorja M. Alineija o slovenskem jezikovnem substratu v Vzhodnih Alpah. Alinei je namreč trdil, da je identiteta Ladincev iz Dolomitov pogojena v Vzhodne Alpe preko Slovencev. Dr. Rant je z navajanjem jezikovnih primerov nazorno prikazal obstoj slovenskih krajevnih imen v retoromanski Švici, predstavil je tudi lekseme iz različnih panog. Poudaril je, da raznolikost in številčnost slovensko zvenečih toponimov v Švici dokazuje njihov slovenski izvor. Nabor krajevnih imen utemeljuje, da je težko zavreči teorijo, da gre zgolj za slučaj.
Prikazal je semantično in fonetično podobnost v ladinskih in retoromanskih narečjih Vzhodnih Alp. Ob tem je izpostavil poseben pomen izoglos, torej tistih besed, ki so v latinščini, retoromanščini in slovanskih jezikih. Dr. Rant dokazuje: »Vrč je originalna slovanska beseda in ni izposojena, prav tako tudi sekira ne.« S primeri je predstavil besedni substrat in lekseme s čisto slovansko etimologijo in izoglose, ki povedo o sorodstvu italijanske in slovanske leksike.
V nadaljevanju predavanja dr. Rant pravi: »Če hočeš presoditi, ali gre za vpliv preselitve, ni logično, da bi ljudstva uporabljalo izločke oz. izraze iz drugih jezikov, temveč uporabljajo svoje besede. Izločki so le dokaz, da je stik potekal preko kulturne difuzije med dvema etnijama, ki sta imeli iste izraze in kažejo na prenos znanja skozi zgodovino.«
Predstavil je tudi dejstva raziskovalca M. Alineija o obstoju slovenskega jezikovnega substrata v narečjih Ladincev v Dolomitih in Retoromanov v Švici. Meni, da je pojasnitev, kdaj, od kod in kako je ta substrat nastal, kompleksen, eminenten in interdisciplinarni izziv za zgodovinarje, arheologe, jezikoslovce in genetike. Zanimivo je vprašanje, kako je pravzaprav prišlo do velike sorodnosti med latinščino in slovenskim (slovanskimi) jeziki. M. Alinei je zagovarjal teorijo kontinuitete poselitve in razvoja indoevropskih ljudstev v Evropi v paleolitiku. Dr. Rant je ob njegovi teoriji opisal dokaze, s katerimi je Alinei svojo tezo opravičeval.
V zadnjem delu predavanja je govoril o hitrosti širjenja neolitske revolucije v Evropi po posameznih geografskih področjih, ki je odvisna od razmerja med procesom širjenja z migracijami oz. s prenosom znanja in kulture. Genetske raziskave so pokazale, da je bil za širitev živinoreje v Evropi odgovoren tudi prenos znanja. Zaključil je z besedami, da je slovenski genom skladen z genomom Zahodnih Slovanov. Genetika namreč pokaže delitev Evrope na dva dela ravno prek genov.
Z njegovim predavanjem na 23. poletnem taboru v Bovcu smo lahko Slovenci, ki smo se tabora udeležili, odkrili nova stališča o razvoju slovenskega jezika, o njegovem obstoju v Dolomitih in Švici ter se ne nazadnje poučili o zgodovinski povezavi genetike z jezikom.
Video https://www.youtube.com/watch?time_continue=2&v=q1OxY0lMgaI
Vir: sds,si
