“No, vidite, to je ‘šverc’ z ljudmi, ne pa ljudje, ki bi bili zaradi vojne ogroženi. V Alžiriji in Maroku ni nobene vojne, lepo živijo, le malo bolj revni so in željni boljšega življenja. Pohlevni pa niso, ne Maročani ne Alžirci. Bojim se, da če ne bomo imeli mej, zavarovanih s stražami, tako kot je treba, bomo imeli hude posledice,” nam na vprašanje, zakaj spuščajo ilegalce v EU, odgovori temperamentna pravnica Vera Mejak ter doda: “Veste kaj, Španija je nepredušno zaprla meje. Španski notranji minister je pred leti, ko je bil naval migrantov največji, rekel Junckerju v Bruslju: Dokler sem jaz notranji minister Španije, noben Arabec ne bo ilegalno prestopil naše meje. Pika. In tako je.”
V nadaljevanju si lahko preberete 2. del intervjuja z Vero Mejak. Prvi del je bil objavljen TUKAJ.
Kaj je za vas domoljubje?
Prišla sem v Slovenijo, ko sem bila stara tri, štiri leta. Leta 1947 me je mama pripeljala v Slovenijo. Zame je domovina Slovenija. Rada sem šla v Srbijo, kjer imam sorodnike. Saj veste, Srbi imajo družino za sveto. V Zagrebu sem se počutila čisto odveč, velikokrat sem čutila neprijazen pristop, ker sem imela srbski priimek. Meni je Slovenija domovina. Ko se je kazala priložnost, sem si z vsem srcem želela, da bomo imeli svojo državo, še zlasti, ker sem tedaj bila na ustavnem sodišču. Rekla sem si, zdaj bomo pisali svojo ustavo, imeli bomo svojo ureditev, takšno, kot si jo želimo, in ne tiste skorumpirane iz Beograda. In ta dom, ta svoj košček zemlje imaš rad. To braniš in ne dovoliš, da ti nekdo drug kroji usodo na tem ozemlju, da ti nekdo hodi krast, te strašit in te grdo gledat v tvojem lastnem domu. Bojim pa se, da so načrtno naredili, da so oslabili dve veji oblasti, policijsko in vojaško. Moja želja je, da se v novi vladi uredita ti dve stvari, da se okrepita vojska in policija, saj smo zelo na udaru migrantov.
Zakaj spuščajo ilegalce v EU?
Povedala vem bom, kaj mi je rekel španski trgovec, ki hodi kupovat blago v Maroko in ga potem prodaja pri nas, na Kanarskih otokih. V Marakešu na tržnici se lahko od italijanskih prekupčevalcev z ljudmi kupijo papirji za 10.000 evrov, ljudi potem pripeljejo v Italijo, iz Italije pa k nam. Podatek, ki ga imamo, je, da je med migranti največ Maročanov in Alžircev. No, vidite, to je ‘šverc’ z ljudmi, ne pa ljudje, ki bi bili zaradi vojne ogroženi. V Alžiriji in Maroku ni nobene vojne, lepo živijo, le malo bolj revni so in željni boljšega življenja. Pohlevni pa niso, ne Maročani ne Alžirci. Bojim se, da če ne bomo imeli mej, zavarovanih s stražami, tako kot je treba, bomo imeli hude posledice.
Pravijo nam, da z migranti rešujejo težavo staranja EU in tudi Slovenije?
Dajte, no. Ne bodite smešni. Zakaj se pa nihče ne vpraša, zakaj ti migranti ne gredo čez Španijo? Veste kaj, Španija je nepredušno zaprla meje. Španski notranji minister je pred leti, ko je bil naval migrantov največji, rekel Junckerju v Bruslju: Dokler sem jaz notranji minister Španije, noben Arabec ne bo ilegalno prestopil naše meje. Pika. In tako je. Živim ob špansko-afriški meji, na Kanarskih otokih. Vsak dan, dopoldne ob deveti uri in ob treh popoldne trije vojaški lovci preletavajo ozemlje tik nad morjem. In streljajo, sem videla. Na kaj streljajo, ne vem. Če kdo ilegalno prekorači vode v Španiji, streljajo.
Lahko podate kratko oceno dela vlade Mira Cerarja?
Ob tem se lahko samo smejim.
Ampak ni smešno.
Takšnega neizkušenega mladeniča, ki niti svojega osebnega življenja ne zna spraviti v red, postavimo za predsednika vlade. Za vladanje državi mora biti zrela osebnost. Cerar to ni, kar je dokazal ne le s svojim zasebnim življenjem, ampak tudi sicer, saj če pogledamo, kako se je vedel ob določenih težkih trenutkih. Razpravljal, razmišljal, usklajeval, predlagal, preračunaval …, namesto da bi odločal. Če drugi ne znajo, mora predsednik vlade odločiti sam, za kar pa mora imeti znanje, pogum in voljo. Če pa kaj naredi narobe, mora odstopiti. Ko je v javnost prišel seznam tako imenovanih panamskih dokumentov, je bil ta objavljen v vseh državah Evrope, le v Sloveniji ne. Takrat sem si rekla, nekdo je že ‘nahecal’ Cerarja, da tega ne objavimo. Sem pa ta seznam videla na španski televiziji, saj je v angleškem jeziku Slovenia, Slovenija pred Spain, Španija. Zadnji na tem seznamu za Slovenijo je bil Voljč. Pri nas še seznama niso objavili, kaj šele da bi kakšen finančni minister ali pa predsednik vlade razmišljal, da bi odstopil, čeprav imamo milijone denarja zunaj. Pa še kakšno ničlo se lahko tem milijonom pripiše. Cerar je tudi nesposoben obvladovati svoje ministre. Predvsem mislim tu na ministra Počivalška. Kaj se to pravi, da pride tovarna za lakiranje avtomobilov na najboljše kmetijsko zemljišče? Naj mi nihče ne govori, da niso dobili podkupnin. Toliko zapuščenih stavb, ki bi bile primerne za to, pa se narkomani po teh starih stavbah zadržujejo. Povedati hočem, da imamo komunalno opremljena zemljišča blizu tovarn z vso infrastrukturo v bližini, gremo pa na najboljša kmetijska zemljišča, ki nam jih že zelo primanjkuje, gradit tovarno, ki je za okolje bolj ali manj nevarna. In tak človek, ki ne more obvladovati ministrske ekipe, na čelu katere je, ne more biti predsednik vlade.
Nekje ste dejali, da socialistično samoupravljanje še vedno živi v glavah naših politikov …
Ja in tudi drugih ljudi. Marsikje se po istem sistemu, kot je bilo v samoupravljanju, zbere skupina ljudi in začne rušiti nekega predpostavljenega, ker jim v neki zadevi ni ugodil, ker jih ne podpira, ker jim gleda pod prste, ker jih usmerja in vodi, in jim to ni všeč. Poglejte primer Slovenske filharmonije: evropsko priznanega dirigenta je skupinica vročekrvnih žensk odstranila. To je nezaslišano. In enako samoupravljanje je imela tudi naša vlada v glavah. Kako si predsednik vlade ne upa zamenjati ministrice za zdravje Kolar Celarčeve, ko je bilo eklatantno dokazano, da gre v kliničnem centru za korupcijo? To kaže na strahopetnost. Taki ljudje ne morejo biti na vodilnih položajih. Res pa je, da so najbrž inštalirani od drugod, da bodo delali tisto, kar jim drugi naročajo. Korupcijo imamo pa zelo dobro razpaseno.
Po neki raziskavi smo celo za Kenijo po koruptivnosti menedžerjev.
Ja, dokler bomo imeli državno in družbeno lastnino in nikakršne kontrole nad porabo sredstev, bo tako. Javna naročila pa so vir korupcije.
Kakšne so vaše želje za prihodnost Slovenije?
Želim si, da dobimo vlado, ki bo stopila na zavoro pri javni porabi. Da ne bomo najemali kreditov za odplačevanje starih dolgov, kar se je dogajalo pri tej vladi. S tem, kar ustvariš, moraš znati živeti: pa skrči kakšne stroške, da boš laže prišel do konca leta. Skrčiti je treba porabo. Ne mislim, da se najprej odpuščajo ljudje v javni upravi. Poglejte, kakšne razkošne stavbe imamo: poglejte le ministrstva. Na Davčni ulici je ena taka stavba, vsi lestenci gorijo, po tleh je črn marmor − za čistila in elektriko plačajo več kot poberejo davka. Sem finančnica in vem, kaj govorim. Državni aparat je preveč razkošen in bogat ter preveč troši. Zanima me, kakšen vozni park imamo, zakaj imamo falcon, zakaj praznih državnih stanovanj ne bi prodali in zakaj v kakšni pisarni ne bi sedela dva skupaj, tako bi lahko druge prostore dali v najem … Bila sem podjetnica in vem, kako je treba delati. Nova vlada mora najprej narediti varčevalni program, redno odplačevati kredite, če hoče, da bo dobila ponovno garancijo od Evropske banke za razvoj. Zatreti mora tudi korupcijo in zavarovati meje. Če bo to naredila, bomo lahko veseli.
Biografija
Vera Đoković Mejak je rojena v Beogradu očetu, ki je bil v osebni straži kraljeve družine, in mami, ki je bila doma iz Zgornje Savinjske doline. Študij prava je končala v Zagrebu, potem pa je bila zaposlena na SDK, tožilstvu, v Banki Slovenije in na Ustavnem sodišču RS. Od blizu je spoznala notranje delovanje takratnega režima in gospodarsko ter politično propadanje Jugoslavije. Z velikim navdušenjem je sodelovala pri nastajanju slovenske države, a je sedaj zaradi razmer, v katerih smo se znašli, globoko razočarana. Zlasti je zgrožena nad zlorabami v pravosodju. Z možem sta ustanovila izredno uspešno podjetje za nadzor kvalitete pri izgradnji cest. Po njegovi smrti veliko časa preživi na Kanarskih otokih, a Slovenija ostaja njen dom.
