Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da bo velik del direktive EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj, k čemur jo je pozvala Evropska komisija, v slovensko zakonodajo vnesen s sprejetjem predloga novele zakona o kazenskem postopku, ki je v javni obravnavi. Del pa je bil že prenesen, so navedli za STA.
Kot navajajo na ministrstvu, je slovenska pravna ureditev že pred sprejemom navedene direktive leta 2012 vsebovala večje število rešitev, s katerimi se izboljšuje položaj žrtev kaznivih dejanj in ki po svoji vsebini predstavljajo delno implementacijo direktive. Tako je že po veljavnem zakonu o kazenskem postopku omogočeno, da žrtev v (pred)kazenskem postopku spremlja t. i. zaupna oseba, poleg tega so predvideni številni zaščitni ukrepi za žrtve, npr. zaslišanje prek videokonference. Na sedežih vseh okrožnih sodišč obstajajo tudi t. i. varne sobe, v katerih se lahko zasliši žrtev, s čimer se prepreči nepotrebne stike med žrtvijo in storilcem oziroma sekundarno viktimizacijo žrtve, so zapisali.
Poleg tega je bila, kot navajajo, v začetku letošnjega leta sprejeta novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki z nekaterimi rešitvami prav tako predstavlja delni prenos direktive. Žrtvi kaznivega dejanja namreč zagotavlja možnost obveščanja o izhodih obsojenca iz zavoda za prestajanje kazni zapora ter o njegovem odpustu ali pobegu, s čemer se zagotavlja njena večja varnost.
Ostale rešitve, ki jih vsebuje uredba, pa naj bi v slovensko zakonodajo vnesla novela zakona o kazenskem postopku, a jo je DZ oktobra 2017 zavrnil. Zdaj je vlada pripravila nov predlog novele, ki je vsebinsko zelo podoben zavrnjenemu in je trenutno v javni obravnavi.
Evropska komisija je namreč Sloveniji poslala obrazloženo mnenje, v katerem jo je pozvala k ustreznemu izvajanju direktive EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj. Če tega ne bo storila v dveh mesecih, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU.
Direktiva žrtvam kaznivih dejanj zagotavlja jasne pravice dostopa do informacij, sodelovanja v kazenskem postopku ter prejemanja podpore in zaščite, prilagojene njihovim potrebam. Poleg tega zagotavlja opredelitev ranljivih žrtev, kot so otroci, žrtve posilstva ali invalidi, tako da lahko med kazenskimi postopki prejmejo dodatno zaščito, so v četrtek sporočili iz Bruslja.
Direktiva bi morala biti prenesena v nacionalno zakonodajo do 16. novembra 2015.
