V Večeru so v četrtek, 4. maja 2019, objavili veliki intervju s predsednikom Socialnih demokratov in predsednikom državnega zbora, Dejanom Židanom. Večer, za katerega smo že večkrat razkrili, da je v rokah tajkunske družine Hakl, ki je politično tesno povezana s predsednikom SD Dejanom Židanom. To se vidi tudi po servilnih vprašanjih intervjuja, ki ni nič drugega, kot poceni piar.
Židan je v intervjuju spregovoril o stanju v EU, bližajočih se evropskih parlamentarnih volitvah, odnosu z Levico, izbiri slovenskega evropskega komisarja, stanju v koaliciji itd. Najbolj pa so presenetili njegovi odgovori v zvezi s financiranjem zasebnega šolstva, mnenje o premierju Marjanu Šarcu in odnos do multilateralizma, ki jih izpostavljamo.
SD je bila kritična do Šarca, ki je zavrnil nagovor evropskih poslancev v Strasbourgu, a Židan je premierja vzel v bran, rekoč, da so “v času akutne krize v zdravstvu in še marsikje drugje obstajale teme, ki imajo prednost pred nastopom v Strasbourgu”. Tak odziv je dokaj nenavaden, saj kriza v zdravstvu ni izbruhnila tik pred Šarčevim nagovorom v Evropskem parlamentu, sam premier pa je med to krizo v zdravstvu, ki se vleče že od njegovega prvega dneva vladanja, odšel na marsikatero srečanje v tujini, zaradi katerega je bil odsoten tudi več dni.
Židan si ne želi doživeti Šarca v recesiji
Ne nazadnje se lahko spomnimo, da se Šarec ni želel opredeljevati o zahtevah po odstopu SD-jevega ministra za kulturo Dejana Prešička, ki se je znašel sredi obtožb o mobingu na delovnem mestu, potem ko je uslužbenec ministrstva storil samomor. V tem času se je Šarec zadrževal na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, kjer je sodeloval v treh razpravah. Kot smo že poročali, je za pot v Švico zapravil kar 13.212,02 evra davkoplačevalskega denarja, čeprav bi bila uporaba redne linije petkrat cenejša.
Židan je Šarca v intervjuju označil kot osredotočenega posameznika, ki se ne meni za ankete, a je pri tem Židan dodal, da ne zna “ocenjevati, kako bi (Šarec) deloval v recesiji”. “Upam, da tega tudi ne bomo spoznali,” je dodal Židan, ki si želi, da bi bila gospodarska rast prisotna daljši čas. To pa so glede na ukrepe, ki jih sprejema Šarčeva vlada v tandemu z SD, prazne sanje. Namreč, medtem ko Hrvati in Avstrijci sprejemajo reforme, s katerimi nižajo davke, imamo v Sloveniji vlado, ki po diktatu Levice viša minimalne plače, slovenski državljani pa dvig minimalne plače občutijo pri dvigu cen v vrtcih in upokojenskih domovih.
Za Židana prisluhi, zaradi katerih je Hrvaška izstopila iz arbitraže, ostajajo nepomembni
Ko pride do vprašanja arbitraže, Židan po bikovsko vztraja pri svojem. Ni važno, kaj so pokazali prisluhi, ki so prišli v javnost, važno je zgolj “vztrajati naprej pri arbitraži” in “zahtevati, da se odločbe mednarodnih sodišč realizirajo”. Židan si tako še naprej zatiska oči pred resnico.
Namreč, ko so leta 2015 prvič v javnost prišli posnetki pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in uslužbenko ministrstva za zunanje zadeve Simono Drenik, je bila arbitraža za Hrvate nepopravljivo kompromitirana, zaradi česar so od arbitraže odstopili. Kar se pogosto pozablja – do tega so na podlagi sprejetega dogovora o arbitraži imeli vso pravico. A za Židana objava prisluhov “z arbitražnega vidika ni spremenila smeri slovenskega delovanja”. Sam meni, da “implementacija razsodb vselej ni takojšnja, je pa treba narediti vse, da bo do nje prišlo”.
V intervjuju so se dotaknili tudi predloga novele zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim naj bi uresničili odločbo ustavnega sodišča v zvezi s financiranjem zasebnega šolstva. Ustavno sodišče je že decembra 2014 odločilo, da je del zakona o organizaciji in financiranju vzgoje iz izobraževanja v neskladju z ustavnim redom Republike Slovenije, in določilo, da mora zakonodajalec to neustavnost odpraviti. Leva koalicija, tako prejšnja pod vodstvom Mira Cerarja kot zdajšnja pod vodstvom Šarca, odločbe vse do danes ni izpolnila, čeprav so v poslanski skupini SDS kar petkrat predlagali novelo omenjenega zakona, ki sledi odločbi ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče ugotovilo, da mora država v celoti zagotoviti financiranje programa v zasebnih OŠ
Zdaj nameravajo stanje popravljati s spremembami, ki jih je pripravil SD-jev minister Jernej Pikalo, ki pa se sooča z mankom potrebnih glasov, saj podporo predlogu odreka nadkoalicijska Levica. Kot je za Nova2TV pojasnila nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar, je bila sodba ustavnega sodišča jasna: država mora v celoti zagotoviti financiranje programa osnovnih šol, ki ga sprejme strokovni svet, ne glede na to, ali gre za javne ali zasebne osnovne šole.
Znotraj sprejetega programa pa obstaja delitev na obvezni in neobvezni program. Obvezni program predstavljajo predmeti, pri katerih morajo biti udeleženi vsi učenci, neobvezni program pa zajema izbirne vsebine, med katere se uvršča tudi podaljšano bivanje. Trenutna zakonodaja zagotavlja financiranje programa v zasebnih OŠ zgolj do 85 odstotkov, čeprav bi moralo to biti v celoti financirano s strani države. Kakšne spremembe bo prinesla Pikalova reforma in ali bo tudi v resnici zadostila odločitvi ustavnega sodišča ali pa gre za samo še enega v dolgi vrsti manevrov, kako se temu izogniti, pa bo pokazal čas.
Ivan Šokić/Nova24TV
