V Svetlanini Luciferki piše, da je učitelj njeni mami potožil, da je hči “umsko zaostala”

Svetlana Makarovič je v svojih 80-ih letih doživela razvpito avtobiografijo z naslovom Luciferka. V enem izmed poglavij v svoji knjigi opisuje dogodek, ko so njeni materi v osnovni šoli povedali, da je Svetlana Makarovič “umsko zaostala”. V knjigi pa opisuje tudi svoje izvorno sovraštvo do katoliške vere, težave z Udbo in svojo zaljubljenost v zloglasno rdečo zvezdo.

 

V nekaterih slovenskih medijih so predstavili prve odlomke iz razvpite avtobiografije Luciferka, ki opisuje življenjsko pot kulturno-marksistične umetnice Svetlane Makarovič. Po sporu Makarovičeve z avtorjema Svetlano Slapšak ter Erikom Valenčičem zdaj prihajajo tudi prve podrobnosti iz omenjene knjige. Kot piše v enem izmed poglavij, je bila Svetlana Makarovič v šoli označena za “umsko zaostalo”. Makarovičeva je takrat kot otrok prebolela tuberkulozni meningitis, zato je razredniku verjela, da je “šavsnjena”.

To je le ena izmed epizod v življenju Svetlane Makarovič. Njeno sovraštvo do Katoliške cerkve izvira iz njenega odnosa z materjo v otroštvu. V začetku svojega življenja je verjela v Boga in v cerkveni nauk. Vendar se ji je zaradi izdaje lokalnega patra Romana Tominca njeni materi Otiliji Cerkev zamerila do konca življenja in je zdaj goreča, radikalna sovražnica njenega delovanja. “Doma te pokliče na pogovor v spalnico, nakar ti reče, da ji je pater povedal za tvojo stisko. Prasec, izdajalec! Z vero je konec! Bog naj gre v rit. Pa Mati Božja in vsi prekleti farji z njim! Boga ni! Ni ga! Namesto da bi bil vesel, da hočeš postati nuna in njegova nevesta, se ti prav on podela na glavo. Molitvenik vržeš v štedilnik, rožni venec v sekret in si rečeš: ’Tudi če pridem v pekel, mi je eno figo mar.’” Njena zmerljivka “klerofašizem” pa je postala ponarodela med pripadniki radikalne levice v Sloveniji.

Sin Edvarda Kardelja se je očeta sramoval in želel pobegniti
Svetlana Makarovič je bila vedno samosvoja in, kot pravi, trn v peti komunističnim oblastem v Jugoslaviji. V eni izmed epizod opisuje svoje odnose s t. i. junakinjo NOB in veliko komunistično funkcionarko Emilijo Kraigher. Zaradi samosvojosti in zavračanja vstopa v komunistično partijo ni bila nikjer toliko zaželena, da bi dobila stalno zaposlitev. Zelo zanimiv je opis njenega odnosa s sinom Edvarda Kardelja, Borutom Kardeljem. Le-ta se je sramoval sramotnih potez svojega očeta, zato ji je predlagal pobeg na Madagaskar. Vendar jima pobeg ni uspel, saj so ju prestregli agenti Udbe. “Prestrežejo ju možje, oblečeni v dežne plašče. Borut izvleče pištolo, a ga v tistem hipu razorožijo in ga z rokoborskimi prijemi izvlečejo iz avtomobila. Strpajo ju v avto in odpeljejo nazaj v Ljubljano. To je udba,” je opisan dogodek v njeni knjigi.

Zdaj je svojo novo ljubezen našla v rdeči zvezdi ter postala lutka v rokah tranzicijske levice
Svetlana Makarovič pa je v zadnjih letih v medijskem prostoru znana po svojem žolčnem kritiziranju desnice in Katoliške cerkve, postala pa je glavni kulturni simbol prav tistih, ki jih je v komunistični Jugoslaviji sovražila. Pri njenih koncertih Nosil bom rdečo zvezdo gre za sanjav projekt, za željo, da bi se vrnili v čase rdeče zvezde, ko je še niso omadeževale komunistične oblasti. “Rdeči pentagram ima moč, da odganja nesrečo, zato so ga v starih časih vrezali otrokom na zibelko, da jih je varoval pred škopnikom in pred sanjsko moro. Zato se je ta pentagram med ljudstvom imenoval tudi morina taca,” pojasnjuje v knjigi. Rdeča zvezda je med vojno postala simbol upora proti fašizmu in nacizmu, po vojni so jo umazali partijski oblastniki. “Zavzemam se za prenovljeno in duhovno Osvobodilno fronto, ki bo namenjena boju za vrnitev delavskih pravic in solidarnosti.” Vendar se njeni dogodki spreminjajo v politične performanse tranzicijske levice za obračunavanje s slovensko desnico.

Zavrnila Prešernovo nagrado, ker je bil nagrajenec tudi pater Marko Ivan Rupnik
Na prelomu tisočletja, leta 2000, je odmevala njena zavrnitev Prešernove nagrade. Nagrado je zavrnila zaradi svojega ideološkega sovraštva do Katoliške cerkve, saj je bil poleg nje nagrajenec tudi pater Marko Ivan Rupnik, ki je zablestel s poslikavo papeževe kapele. “Tisti hip se odločim, da nagrade ne bom sprejela. Sama sem in premražena. Na jok mi gre, ker vem, da je to moja nagrada. Da sem si jo z dolgoletnim trudom krvavo zaslužila. Vem pa tudi, da nagrade ne smem vzeti, ker je odbor grobo kršil statut Prešernove nagrade in s tem klerikalcem omogočil, da so agresivno vstopili v slovensko kulturo,” zaključuje zaljubljenka v svoje mačke in v “prenovljeno” rdečo zvezdo, enfant terrible slovenske kulture Svetlana Makarovič.

Luka Perš