6.2 C
Ljubljana
četrtek, 6 maja, 2021

Analitik GZS Bojan Ivanc: »V povprečju smo bili zadovoljni s hitrostjo ukrepanja oziroma sprejemanja ukrepov«

Piše: Vida Kocjan     

Pogovarjali smo se z Bojanom Ivancem, ki je glavni ekonomist pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije in se ukvarja z napovedmi gospodarskih trendov v Sloveniji na področju vseh ključnih gospodarskih agregatov in gospodarskih sektorjev.

DEMOKRACIJA: Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je objavil, da bo gospodarska aktivnost začela okrevati predvidoma v drugem četrtletju letos, v drugi polovici leta se bo pospešila. Predvidena letna rast bo 4,6-, prihodnje leto pa 4,4-odstotna. Kako ocenjujete te napovedi, so realne glede na stanje v gospodarstvu?

IVANC: Tudi pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) najmanj dvakrat letno oblikujemo gospodarske napovedi. Zadnje smo oblikovali konec marca 2021. Lahko rečem, da so naše aktualne napovedi tokrat relativno podobne. V letošnjem letu vidimo osrednji scenarij rasti BDP pri 4,7 odstotka in v naslednjih dveh letih pri 4,2 in 3,4 odstotka. Zaradi negotovosti, povezane s pandemijo, pa smo pripravili tudi spodnjo in zgodnjo mejo napovedi. Tako manj kot 3-odstotne gospodarske rasti z veliko mero zanesljivosti ne bomo dosegli, naša zgornja meja pričakovanj je pri 5 odstotkih. Ključni razlog za naš optimizem (tako Analitike GZS, Umarja kot drugih institucij, kot so OECD, IMF, Evropska komisija itd.) izvira iz tega, da ne pričakujemo ponovitve tako ostrih zajezitvenih ukrepov kot spomladi lani, hkrati pa iz prilagodljivosti gospodarskih subjektov, ki so na omejitve odgovorili z iskanjem novih poti do končnih potrošnikov. Poleg tega pričakujemo, da bo epidemija sčasoma izzvenela tako zaradi večje precepljenosti populacije kot po naravni poti. Naj pri tem omenim, da smo svoje napovedi za letošnje leto nekoliko znižali (prej 5 odstotkov) predvsem zaradi presenetljivo nizkega padca BDP v lanskem letu (-5,5 odstotka). Presenetil nas je predvsem preobrat pri investicijah v zadnjem četrtletju in relativno majhni padci v storitvenih dejavnostih v obdobju druge faze zaprtja gospodarstva.

DEMOKRACIJA: Tudi zadnje objavljeni podatki o številu brezposelnih za marec 2021 so spodbudni, kažejo na to, da se brezposelnost postopoma zmanjšuje, na letni ravni pa je stopnja še vedno večja kot v lanskem prvem četrtletju. Kako to ocenjujete, kakšne so napovedi podjetij za naprej?

IVANC: V tem trenutku razpolagamo z dvema kakovostnimi viroma informacij: dnevnimi podatki o številu registrirano brezposelnih oseb, ki se od februarja naprej močno znižuje, in podatki o gospodarski klimi, kjer so zaposlovanju naklonjena podjetja iz predelovalnih dejavnostih in gradbeništva. Prepričani smo, da bodo tudi storitvena podjetja pričela zaposlovati, še posebej ko se bodo zajezitveni ukrepi odpravili oz. bodo tudi domači in tuji potrošniki prepričani v varnost storitev. Gostinstvo, ki je precej odpuščalo v lanskem letu, bo tako moralo precej povečati zaposlenost, da bo spet zagotavljalo enak obseg storitev kot pred krizo. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo ohranili glavnino delovnih mest (99 odstotkov), slovenska gospodinjstva pa so pravzaprav povečala tako prejemke kot prihranke v lanskem letu, kar je bila posledica izrednih izplačil, podpornih shem in onemogočenega trošenja pri določenih storitvah.

DEMOKRACIJA: Gospodarska klima se je marca izboljšala kljub pričakovanju novega zaostrovanja, ki smo mu bili priča. Kakšno je trenutno stanje?

IVANC: Ocenjujemo, da se aprilska vrednost gospodarske klime ne bo bistveno poslabšala, saj industrija, gradbeništvo, trgovina in glavnina storitev lahko izvajajo svoje aktivnosti. Optimizem v industriji je skoraj brez primere in to velja skoraj za celoten svet. Ključ preobrata v svetovni industriji je v dodelitvi javnih transferjev podpovprečno plačanim osebam (to še posebej velja za ZDA), kjer je mejna stopnja trošenja za materialne dobrine večja. Prav tako vlaganja v »zeleno in digitalno«, ki postajajo osrednja globalna agenda, pomenijo več investicij v infrastrukturo, kar povečuje povpraševanje po zahtevnih industrijskih izdelkih.

DEMOKRACIJA: Katere dejavnosti naj bi bile po vaše v času epidemije najbolj oškodovane, kje je najteže oziroma kje je prišlo do največje škode?

IVANC: V obdobju aktualnih zajezitvenih ukrepov so prizadete dejavnosti ostale podobne: organizatorji in izvajalci večjih poslovnih, športnih in kulturnih dogodkov, izvajalci osebnih storitev, kjer je stik s potrošnikom neizogiben (masaža, pedikura, frizerske storitve itd.), turizem in gostinstvo (sploh če sta vezana na tujce oz. fizične osebe) ter njuni dobavitelji, ki so bili vezani na te subjekte.

DEMOKRACIJA: Vlada je sprejela osem protikoronskih zakonskih svežnjev ukrepov za omilitev posledic in pomoč tako prebivalstvu kot gospodarstvu. So bili ukrepi zadovoljivi, koliko je vlada pri tem upoštevala mnenje gospodarstva?

IVANC: GZS je aktivno komunicirala svoja stališča z Vlado RS, s pristojnimi ministrstvi, z vladno strokovno skupino in  na Ekonomsko-socialnem svetu, ki mu sedaj tudi predsedujemo. V povprečju smo bili zadovoljni s hitrostjo ukrepanja oz. sprejemanja ukrepov, nekoliko manj pa občasno zaradi kompleksnosti določenih zakonskih rešitev in zapoznelega operativnega pojasnjevanja konkretnih rešitev. Podjetja se namreč obračajo na GZS s pričakovanji po konkretnih odgovorih, vseh pa nismo mogli dovolj hitro zagotoviti. To je občasno povzročalo nekoliko slabe volje. Vendarle pa smo z izvedbo ankete med podjetji prišli do relativno objektivne ocene ukrepov. Tri četrtine podjetij je kot ključen podporni ukrep navedlo čakanje na delo, ena tretjina skrajšan delovni čas in četrtina povračilo bolniške odsotnosti za krajše odsotnosti z dela. Tudi pomen odlogov posojil ni bil zanemarljiv (izpostavilo jih je vsako 4. podjetje) oz. odlogov davkov (13 odstotkov podjetij). Nastavili smo si tudi ogledalo in podjetja vprašali, kaj menijo o kakovosti naših pojasnil (vprašanj je bilo res veliko), in delež tistih, ki je bil z njimi zadovoljen, je bil še enkrat višji kot pri državnih organih, kar štejemo za pomembno priznanje.

DEMOKRACIJA: Kakšni so bili učinki teh ukrepov?

IVANC: Kot makroekonomist lahko učinke teh ukrepov ocenjujem vezano na njihov prispevek k stanju v gospodarstvu. Pri tem je seveda smiselno upoštevati mednarodno primerljive kriterije, kot so BDP in anketna brezposelnost. Ob tem ne smemo pozabiti, da je struktura slovenskega gospodarstva bolj podobna nemškemu kot denimo italijanskemu gospodarstvu, kar je pomembna razlika, saj so zajezitveni ukrepi v lanskem letu v manjši meri prizadeli industrijo kot storitvene dejavnosti. Padec slovenskega BDP je bil nižji kot v EU-27, k čemur sta prispevala tudi 2 delovna dneva pri nas več kot leta 2019 (sicer bi bil padec višji za 0,4 odstotne točke). Pri stopnji anketne brezposelnosti ugotavljamo, da je bila ta februarja (zadnji dosegljiv podatek) v Sloveniji pri 4,9 odstotka in se je povečala za 0,7 odstotne točke. Na ravni EU-27 je narasla za 1 odstotno točko. Seveda te številke ne vključujejo vseh zaposlenih, ki so na čakanju ali skrajšanem delovnem času. Brez teh ukrepov bi se verjetno anketna brezposelnost povečala na okoli 8 odstotkov.

DEMOKRACIJA: Pričakujete, da bo sledil še kakšen protikoronski zakon (PKP), in če bo, kaj bi moral zajeti, da bi bila škoda kar najbolj omiljena?

IVANC: Pretekli #PKP Vladi RS dajejo možnost, da določene ukrepe podaljša le s sklepom. Pretežen del teh bo tako v veljavi vsaj do junija 2021. Vseeno pričakujemo, da bo spodbuda pri rasti bolj prizadetim dejavnostim na voljo s katero od novih rešitev. Turistični vavčer bi lahko okrepili in ga razširili še na druge dejavnosti, izpostavili smo predloge o športnem, kulturnem, sejemskem vavčerju. Potrebujemo pa seveda pri tem bistveno izboljšano epidemiološko sliko. Pričakujemo tudi spremembe pri poroštveni shemi za nova posojila, ki se ni dobro prijela ter je mala in srednja podjetja ne uporabljajo v pričakovani vrednosti. Tu smo predlagali poenostavitve za ta segment podjetij. Prav tako smo predlagali možnost podaljšanja moratorija na posojila za podjetja, ki jim je bilo prepovedano opravljanje dejavnosti, vendar je pri tem pomembno pridobiti tudi soglasje EBA o ugodni obravnavi teh posojil. Slovensko gospodarstvo je v pandemsko leto 2020 v povprečju zakorakalo dobro pripravljeno – zadolženost je bila ena najnižjih, likvidnost prav tako, vendar so omejitve v določenih dejavnostih bistveno poslabšale likvidnost in solventnost družb, predvsem v turizmu.

DEMOKRACIJA: Primerjava s tujino: ko primerjate stanje v Sloveniji in naših glavnih izvoznih partnericah, kakšne vzporednice lahko potegnete za čas epidemije z novim koronavirusom?

IVANC: Države sprejemalo precej podobne ukrepe, pri čemer imajo vse v mislih regionalni princip − omejitve torej niso vezane na celotno državo, pač pa na regije oz. dežele. Industrijo in gradbeništvo odloki manj omejujejo, omejitve so vezane delno na trgovino, pretežno na gostinstvo, turizem in transport potnikov, delno tudi na storitve, kjer je fizičen stik s potrošnikom neizbežen. V naših ključnih trgovinskih partnericah se krepi industrija, kar pozitivno vpliva na povpraševanje tudi po industrijskih izdelkih iz Slovenije. To spodbudno deluje na sektor transporta blaga. Podatki o prometu tovornih vozil na avtocestah potrjujejo, da so se razmere v temu delu gospodarstva pomembno izboljšale. Tudi slovenski gradbeni sektor si obeta povečanje realizacije del v tujini (650 mio EUR v 2020), še posebej v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem.

DEMOKRACIJA: Slovenija je tako po stopnji brezposelnosti kot nekaterih javnofinančnih kazalnikih v prvi tretjini najboljših držav članic EU in nad evropskim povprečjem. Kaj je razlog za to?

IVANC: Sheme za ohranitev zaposlenosti in delež zaposlenih, ki so vključeni vanje, je odvisen predvsem od strukture gospodarstva. V tem primeru je pri nas manjši delež vključenih zaposlenih kot v Italiji in Španiji in je nekako primerljiv z Avstrijo in Nemčijo. Že napoved prvega protikoronskega svežnja ukrepov je bistveno zajezila naraščanje brezposelnosti, pri čemer je bila shema čakanja na delo relativno dobro zasnovana.

Pri javnih financah je ta čas znana slika za prvih devet mesecev leta 2020. V prvih dveh četrtletjih je bil primanjkljaj v Sloveniji višji kot v EU-27, v 3. pa nižji (vir: Eurostat). Za končno oceno primanjkljaja za leto 2020 pri vseh državah EU bo treba počakati še nekaj časa. Vsekakor pa smo mnenja, da se bo fiskalno upravljanje v EU-27 v prihodnje pomembno spremenilo. Aktualne primanjkljaje bomo zniževali še vsaj dve leti. Javni dolg se je povečal v vseh državah, zato pričakujemo, da bodo dolgoročne obrestne mere ostale nizke še nekaj časa, saj se s tem izdatki države, ki jih nameni za odplačilo obresti, ohranjajo na zmerni ravni.

DEMOKRACIJA: Gospodarstvo je bilo na splošno dobro pripravljeno na epidemijo. So rezerve izčrpane, kako kaže v tem trenutku?

IVANC: S podatki o poslovanju podjetij v tem trenutku še ne razpolagamo, imamo pa narejene sektorske ocene sprememb dodane vrednosti. Vsekakor ugotavljamo, da je epidemija COVID-19 različno vplivala na gospodarstvo, da so bila bolj prizadeta mikro in majhna podjetja ter podjetja v storitveni dejavnosti, ki so bila manj diverzificirana. Povečanja insolvenčnih postopkov ne predvidevamo, ker določeni ukrepi še ščitijo družbe (moratorij na posojila, davčne obveznosti, začasna omejitev davčnih izvršb vsaj do 18. aprila itd.). SPS in banka SID ponujata programe posojil, ki so namenjena blažitvi posledic epidemije. Povračilo fiksnih stroškov je podaljšano v 2. četrtletje 2021. Z največjimi izzivi se bodo podjetja soočala, ko bo država omejevala dostop do teh pomoči (t. i. izhodna strategija), zato mislimo, da bo pri teh korakih zelo previdna.

DEMOKRACIJA: V nekaterih delih industrije prihaja do težav pri dobavi polizdelkov ali delov; primer je proizvodnja vozil. Na slabšo dosegljivost ste opozorili tudi v GZS. Kaj pričakujete v prihodnje?

IVANC: Dobavljivost nekaterih surovin in pomembnih polizdelkov se je izrazito poslabšala v zadnjih 2 do 3 mesecih zaradi močne rasti industrije po vsem svetu in posledic preteklega toka pandemije COVID-19. S tem ima težave predvsem predelovalna dejavnost, znotraj tega proizvodnja elektro- in elektronskih naprav ter proizvodnja motornih vozil. Na drugi strani je velik izziv tudi visoka cena železove rude, aluminija, bakra in polimerov, kar vpliva neposredno na dvig stroškov v več industrijah: kovinski, strojni, avtomobilski industriji. Tudi izvajalci gradbenih del in komunalna podjetja se soočajo s takšnimi izzivi. Na drugi strani se agroživilska dejavnost sooča z veliko rastjo ključnih prehranskih surovin. Skoraj ni surovine, katere cena se v zadnjega pol leta ne bi bistveno okrepila, kar je, kot rečeno, posledica velikega padca v povpraševanju v spomladanskih mesecih 2020, znižanja izkopa surovin v nekaterih pomembnih rudnikih, nizkih obrestnih mer, ki povečujejo delež finančnih igralcev pri oblikovanju končne tržne cene, in predvsem ekspanzivne fiskalne politike v vseh ključnih državah sveta, ki največ prispeva k večjemu povpraševanju po ključnih kovinah – železovi rudi, aluminiju in bakru.

DEMOKRACIJA: Opozorili ste tudi na višje cene surovin, bakra, železa in aluminija. Kaj se tu dogaja? Morda tudi naftnih derivatov?

IVANC: Vlaganja v »zeleno in digitalno« v EU-27, zasuk ZDA k zelenim tehnologijam in nadaljnja rast infrastrukturnih investicij na Kitajskem vplivajo na dvig cen surovin in kovin. Prav tako bo predelava kovin sčasoma postala dražja, saj tudi na Kitajskem uvajajo shemo kuponov trgovalnih emisij, kar pomeni dražjo stroškovno ceno pridobivanja železa in jekla, bakra in aluminija. Cene naftnih derivatov so se močno povečale predvsem zaradi pričakovanj o rasti njihove porabe v 2. polletju leta 2021. Srednjeročno bo dodatna ponudba nafte in skrilavcev v ZDA omejila daljša obdobja cene nafte nad 70 USD. Ceno nafte tako vidimo bolj v koridorju med 50 in 65 USD. Na drugi strani pa cene ključnih kovin lahko dosežejo višjo rast še prihodnje leto, ker se ponudba (odprtje novih rudnikov) le počasi povečuje zaradi večje osredotočenosti družb na okoljsko problematiko.

DEMOKRACIJA: Priča smo odhodu nekaterih podjetij iz države, poleg znanih naj bi bili napovedani še novi odhodi oz. zaprtja tovarn. Kaj je po vašem mnenju razlog za to in katera podjetja naj bi še odšla iz Slovenije?

IVANC: Serijska množična proizvodnja v družbah, kjer je dodana vrednost produktne linije nizka, kjer ni veliko vlaganj v raziskave in razvoj oziroma te aktivnosti ne potekajo v Sloveniji in kjer so stroški dela ključna postavka, se že nekaj časa umika iz Slovenije. Podjetja, ki so se umaknila iz Slovenije ali so napovedala umik, so prenesla dele proizvodnje v tujino in tako stalno izvajajo stroškovno optimizacijo pri svojih proizvodnih programih. To je stalna praksa ne le pri tujih multinacionalkah, temveč tudi pri domačih podjetjih. Skupni imenovalec je torej delovno intenzivna dejavnost in nizka dodana vrednost na proizvodnih programih, kjer je veliko tekmecev iz Azije, srednje in južne Evrope ter iz Turčije. Pri tem moramo imeti v mislih še specifiko v avtomobilski industriji. Nedavna združitev Fiata Chryslerja in Groupe PSA v skupno družbo Stellantis je še povečala pritisk na dobaviteljsko verigo, ki mora stalno iskati poti do višje produktivnosti. V izdelavi določenih komponent za avtomobilsko industrijo (tekstil) dodatna uvedba avtomatizacije ne predstavlja vedno poti do večje produktivnosti (ročnega dela je še vedno veliko), prav tako je stopnja inovativnosti precej nižja kot v proizvodnji drugih avtomobilskih komponent, kar pomeni, da je stroškovna cena dela ključna za uspešno konkurenčno poslovanje teh družb. Slovenija pa ni več tako poceni država za serijsko proizvodnjo izdelkov z nizko komponento znanja in spretnosti. Mislimo pa, da večje družbe (tudi multinacionalke) ne bodo zapuščale Slovenije. Nasprotno, določene povečujejo svoje proizvodne programe in jih celo prenašajo iz Azije ali drugih držav v Slovenijo. Konkurenčna prednost Slovenije je njena geografska umeščenost in fleksibilnost slovenskih podjetij.

DEMOKRACIJA: Strateški svet za debirokratizacijo pri Vladi RS pripravlja ukrepe, zakon o debirokratizaciji naj bi bil pripravljen, gre pa šele za prvi sveženj debirokratizacije. Kako ocenjujete stanje, koliko GZS sodeluje pri tem?

IVANC: GZS je vključena v delovne skupine v Svetu za debirokratizacijo in aktivno sooblikuje predloge. Glede na napovedi je bil predstavljen zakon precej ožji, kot je bilo predvideno, smo pa pozdravili predlog uvedbe razvojne kapice. Pozdravljamo tudi namere zakonodajalca, da optimizira število predpisov, jih oblikuje bolj pregledno. V delovnih skupinah smo skupaj z drugimi deležniki oblikovali več kot 100 predlogov, ki so dobro artikulirani in zreli za implementacijo, verjetno pa bodo katere od njih predlagani kasneje.

DEMOKRACIJA: Kakšno je vaše stališče do socialne kapice, ki jo predlaga strateški svet?

IVANC: Naše stališče je že dlje časa znano in ga z veseljem ponovimo. Slovenija potrebuje razvojno kapico, saj bo tako pomembno povečala konkurenčnost in število dobro plačanih delovnih mest. S tem bodo strokovnjaki v večji meri ostajali v Sloveniji, postali bomo primerljivi z državami v regiji. Ustrezno višino smo sicer predlagali pri 4.500 EUR bruto, ker je to razumna meja, ki zajame tudi strokovnjake v gospodarstvu in je z vidika javnih financ še sprejemljiva.

DEMOKRACIJA: Kaj pričakujete v nadaljevanju procesa debirokratizacije v naslednjem svežnju?

IVANC: Pričakujemo, da bo na področju davkov spremenjena obravnava nekaterih bonitet, ki jih ta čas zagotavljajo odgovorni delodajalci svojim zaposlenim, kot so plačilo dodatnih zavarovanj, vlaganj v ohranjanje zdravja, zagotavljanje osebne mobilnosti. Prav tako si želimo razširitev področij izdatkov, ki se prištevajo med investicije v raziskave in razvoj in znižujejo davčno osnovo pri pravnih osebah. Tako želimo spodbuditi tehnološko napredne dejavnosti, ki so ključne za dvig dodane vrednosti. Že lansko leto je le ta del industrije kljub pandemiji dosegal rast industrijske proizvodnje. Pomen tega dela industrije moramo okrepiti, saj zaposluje izobražene in dobro plačane strokovnjake. Prav tako je prav, da okrepimo domači kapitalski trg, ki mora delovati bolje, in sicer z znižanjem obdavčitve kapitalskih dobičkov in dividend ter s skrajšanjem obdobja, ki ga obdavčitev predvideva (z aktualnih 20 let na 10). S tem bodo tudi slovenska gospodinjstva bolj naklonjena trgu kapitala in bomo omogočili ustrezen sekundarni trg za prenos lastništva v družinskih podjetjih na nove lastnike. Pri zakonu o minimalni plači bi bilo nujno odpreti razpravo in poskrbeti za določene popravke, ki bodo omejili potencialno nepredvidljive dvige, ki izhajajo iz zadnje spremembe tega zakona. Aktualen zakon namreč predvideva potencialno uskladitev minimalne plače v naslednjem letu vse od 0 do 25 odstotkov, kar pomeni veliko nepredvidljivost pri načrtovanju stroškov poslovanja pri večjih zaposlovalcih, ki so v mednarodno konkurenčnih sektorjih.

DEMOKRACIJA: Ali je še kaj, kar sva izpustila in bi bilo treba poudariti?

IVANC: Gospodarska pričakovanja so zmerno optimistična, saj je epidemija COVID-19 predvsem zdravstvena kriza (čeprav se je prelila tudi v širšo gospodarsko, socialno in družbeno) in je do določene mere univerzalna. Krivdo za nastalo situacijo tako s težavo komu pripišemo, pač pa morajo vse vlade na svetu sprejemati ukrepe, ki nadomeščajo škodo, ki je nastala zaradi uvedbe zajezitvenih ukrepov v lastni državi ali v tujini. V ta namen je tudi EU-27 večkrat razširila in podaljšala začasni okvir, ki je ključen pravni akt, ki državam sploh omogoča dodeljevanje pomoči gospodarstvu. Vloga države pri podpori gospodarstva bo ostala pomembna tudi v 2021, čeprav pričakujemo, da bo epidemija COVID-19 kmalu izzvenela oziroma se bo njen negativni vpliv na gospodarstvo bistveno zmanjšal.

 

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine