V oddaji Fokus na Pop TV brez resnih analiz in mednarodnih primerjav črnili Janševo vlado; poglejte kdo – !

“Vlada kljub posameznim spodrsljajem ravna odgovorno in ustrezno. Odgovornost je na opoziciji in dominantnih medijih, ki javno zdravje zaenkrat dojemajo kot sprejemljivo kolateralno škodo političnega boja,” je sociolog dr. Borut Rončević pojasnil neresnost jemanja virusa in vladnih ukrepov za omejevanje le-tega. Politolog Igor Lukšič pa je temu še dodal, da je vlada Slovenijo rešila velike krize, ki bi nastala, če bi po razglasitvi pandemije in epidemije v Sloveniji, ostali brez vlade in bi morali v tistih razmerah na volitve.

 

Mineva pol leta, odkar je sedanja vlada prevzela vodstvo države, po tem, ko je prejšnji predsednik vlade Marjan Šarec neslavno vrgel puško v koruzo. Tej priložnosti primeren je bil tudi včerajšnji program na različnih televizijah. Poročali smo že, da so si na nacionalki privoščili nedopustljivo potezo. Vprašljivo je bilo že to, da so svoj medijski prostor in čas namenili Tanji Ribič, ki je ena izmed glavnih vplivnic v boju proti zaščitnim maskam. Še korak dlje pa so šli s tem, da so gostili raperja Zlatka oziroma Zlatana Čordića, ki je ob svoji avtorski skladbi nastopil z raztrgano masko, v posmeh vsem, ki so tako ali drugače bili in bodo v stiku z virusom. Programu na RTV pa je pariral tudi POP TV, ki je v rubriki Fokus pripravil prispevek o polletnem delovanju Janševe vlade. Tudi omenjena medijska hiša se prav nič ni potrudila, da bi bila vsaj videti malo bolj objektivna in nevtralna pri svojem poročanju, njihova politična agenda je bila razvidna skozi vso rubriko, ki je sicer del informativne oddaje 24ur.

Za strokovno mnenje o delovanju sedanje vlade, smo prosili sociologa in univerzitetnega profesorja dr. Boruta Rončevića. Zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič je v rubriki 24ur fokus namreč povedal, da je glavni vir nezaupanja predvsem smer, v katero gre ta vlada. Ta politika v večini družbe ne uživa podpore, ravno zaradi tega izvornega neskladja, pa je potem vsaka napaka vlade videti še večja, kot je v resnici, je dejal Lisjak Gabrijelčič. Rončević nam je odgovoril,  da se strinja z delom mnenja Luke Lisjaka Gabrijelčiča, ki pravi, da je vsaka napaka vlade videti precej večja kot je. “Še več, pogosto celo nekaj, kar ni napaka, izpade kot napaka. Vendar pa ne gre za nekakšno izvorno neskladje vrednot te vlade in slovenske družbe, ta pavšalna ocena je v velikem delu napačna, ampak za histerično popadanje vladnih politik s strani opozicije, ki ji dominantni mediji asistirajo daleč preko meja sprejemljivega,” je pojasnil Rončević.

Komunikacijski slog premierja Janeza Janše je transparenten in iskren
Kadrovske menjave v policiji vojski, na statističnem uradu, finančna uprava, spremembe medijske zakonodaje, napadi na mediji, žaljivi tviti, grožnje, zastraševanje sramotenje, blatenje, javno žuganje, vse to je v isti sapi naštel novinar Pop TV. Lisjak Gabrijelčič pa je pripomnil, da pri stranki SDS vse to sploh ni presenečenje. Usmeritev te vlade ni usmeritev slovenske družbe, zato tudi zbuja nezaupanje in je škodljivo, da se to dogaja sredi najhujše zdravstvene krize, je bil v oddaji prepričan Lisjak Gabrijelčič.

“Komunikacijski slog te vlade zagotovo določa komunikacijski slog predsednika vlade Janeza Janše. Ta je občasno res oster, je pa hkrati transparenten in iskren. Do medijev, koalicijskih partnerjev, opozicije in državljanov je to zagotovo veliko bolj korektno kot pa so bili neoprijemljivi in diplomatski toni, ki so jih ubirali predsedniki vlade po letu 2013, čemur pa je v ozadju sledilo popolnoma drugačno delovanje,” je vse skupaj komentiral Rončević ter ovrgel domneve novinarja in  zgodovinarja. “Nikakor se ne morem strinjati,” je še dodal, “da bi ta vlada podrejala medije, realnost temu prav gotovo ne pritrjuje. Je pa prav, da vlada določa medijsko politiko. To je njena pristojnost in naloga oz. za to je plačan minister Vasko Simoniti. Ravno tako si ne predstavljam, da vlada ne bi ustrezno upravljala z institucijami, ki izvajajo javne politike. Vključno s kadrovsko politiko. To je v njeni pristojnosti in to so njene naloge in enako, le s slabimi rezultati, so ravnale njene predhodnice.”

Slovenija v mednarodnem okolju postaja kredibilna država, to pove vse
Lisjak Gabrijelčič je tudi opozoril, da je sedaj ključni trenutek, ko se morata stranki DeSUS in SMC dokončno odločiti, ali se jima zdi, da formula vlade ni taka, da jo lahko peljejo do konca mandata. V tem primeru morajo zdaj izstopiti iz tega eksperimenta, ne pa sredi priprav na evropsko predsedovanje, ker bi bila to blamaža za Slovenijo. “Vlada dela dobro in za to dejanje ni nobenega pravega razloga,” je morebitni izstop iz “eksperimenta” komentiral Rončević. “Seveda pa je v slovenski politiki  vse možno. Saj si tudi sredi januarja ni nihče predstavljal, da bo že čez dva meseca Janez Janša sestavil svojo tretjo vlado,” je še pristavil.

Na vprašanje, kako sicer ocenjuje delo sedanje vlade, je Rončević odgovoril, da ne želi biti pristranski, zato sam ne želi ocenjevati dela vlade: “Delo vlade najbolje ocenjujejo mednarodne agencije, ki Sloveniji, kljub nestabilnim mednarodnim okoliščinam, dvigajo ratinge in dajejo stabilne obete. Slovenija v mednarodnem okolju postaja kredibilna država. To pove vse,” je sklenil, kar pa so na POP TV povsem namerno spregledali in se za ocenjevanje naslonili le na mnenja točno določenih sogovornikov.

Opozicija javno zdravje dojema kot kolateralno škodo političnega boja
Filozof Tadej Troha je za Fokus pojasnil, da je marca vlada vedela, kaj je treba narediti, opozicija pa je vedela, da jim ne sme ugovarjati. Tista gesta je bila za to vlado precej preprosta, ker tako situacijo že po svoji naturi zna obvladati, je dejal Troha. Je pa po njegovem mnenju  vlada izgubila kompas, ko se je situacija obrnila in je bilo treba najti način, kako upravljati s situacijo. Tudi opozicija pa bi morala pokazati neko večjo resnost do obravnave epidemije, kot jo kaže vlada, sicer meni. Vladi ne morejo oporekati, če sami nimajo določenih predlogov, je bil strog Troha. Poleg tega pa je še omenil škandalozno potezo stranke SD, ki je dala v javnost plakat s sporočilom, “Za šolo brez mask.” Po mnenju Trohe, to ni bilo sporočilo, naj bodo otroci v šoli brez mask, pač pa je bil izgovor, kje vse se lahko najde razlog, da se oporeka oziroma nasprotuje ukrepom, ki jih predlaga vlada. Če se opozicija želi predstaviti kot resna alternativa Janševi vladi, je treba jasno povedati svoje predloge, stopiti skupaj, določiti vodje in poiskati strokovnjake, da si ljudje zaželijo ponujeno alternativo, je bil prepričan Troha.

Po mnenju Rončevića, pa bo opozicija najverjetneje res stopila skupaj, saj brez oblasti, skupaj s svojimi rentnimi skupinami, ne morejo preživeti. “Niso pa zaenkrat pokazali zmožnosti za oblikovanje resnega programa. Tudi kadrovsko so zelo podhranjeni. Upoštevaje to in upoštevaje kadrovsko sestavo prejšnjih treh vlad, torej Bratuškove, Cerarja in Šarca, bo tretja vlada Janeza Janše, tudi če bo splet političnih okoliščin pripeljal do zamenjave vlade, izgledala kot sanjsko moštvo.”

Sociologa Rončevića smo še vprašali, kaj bi po njegovem mnenju morala storiti vlada, da bi ljudje protikoronske ukrepe začeli jemati bolj resno. “Vlada kljub posameznim spodrsljajem ravna odgovorno in ustrezno. Odgovornost je na opoziciji in dominantnih medijih, ki javno zdravje zaenkrat dojemajo kot sprejemljivo kolateralno škodo političnega boja,” nam je zaupal v odgovor.

Vlada je Slovenijo rešila pred veliko krizo, ki bi sicer lahko nastala
Svoj komentar pa nam je posredoval tudi politolog in profesor Igor Lukšič. Zapisal je, da je vlada najprej Slovenijo rešila velike krize, ki bi nastala, če bi po razglasitvi pandemije s strani WHO in nato še epidemije v Sloveniji, ostali brez vlade in bi morali v tistih razmerah na volitve. “Zadev se je lotevala z mnogo začetniškimi napakami in zaganjanji v poprej nastavljene zanke, ki so jih stranke v opoziciji nastavljale takratni vladi, sedaj pa so se kot vladne same lovile vanje. Je pa jasno nekaj: ta vlada ima neke predstave o Sloveniji, o njenem mestu v širši regiji, v EU in v svetu.” Ti cilji so politični, vlada jih ne skriva, jih pa uveljavlja, je pojasnil Lukšič. “S stališča dvigovanja politične zavesti o pomenu države, je to dobro, za politične nasprotnike pa slabo. Slabo zato, ker v zadnjem obdobju niso uspeli razviti dovolj močnega in prepoznavnega političnega projekta, ki ne bi bil namenjen zgolj preživetju in obrambi obstoječega.” Lukšič je še svetoval, da bi ta vlada prav zato lahko naredila več z vključevanjem ekip, ki bi jim naročila zastavljanje dolgoročne poti iz izhoda iz covid-19 krize in pozicioniranja Slovenije v novi Evropi in novem svetu, ki bo iz te krize izšel.

Svoj miselni doprinos je sklenil z napovedjo, da bo “dokončen uspeh dela te vlade možno ocenjevati na koncu, ko bo jasno, ali je Slovenija v boljšem položaju, glede na druge države. In ko bo jasno, ali bolje uporablja vse svoje družbene in politične vire, ali bolje vprega intelektualne potenciale in ali je na civilizacijsko višjem nivoju-v primerjavi s primerljivimi državami.”

Nekdanji nadškof demantiral patra
V oddaji Fokus pa so za tretjega komentatorja političnih razmer dodali cerkvenega dostojanstvenika, da bi bila oddaja videti bolj “uravnotežena”. Toda za ta namen so uporabili patra, znanega po socialističnih pogledih na družbo in ki velja za neke vrste “izobčenca” cerkve. Pater dr. Karel Gržan je v oddaji Fokus priznal, da že od začetka epidemije zaznava nelagodje družbe in tudi strah ljudi. Trenutno pa zaznava, kako se prebuja zavest, je dejal. Ob vsej skrbi za dobro, je bilo z vladne strani izgovorjenih toliko protislovnega in manipulativnega, je razložil. Ljudje razmišljajo o tem, da ukrepi blokirajo reden dostop do zdravnika in s tem ogrožajo zdravstveno stanje, namesto da bi ga varovali. “Ljudje vedno bolj začenjajo razmišljati in tem vladnim govorcem ne verjamejo več,” je zatrdil Gržan. Vlada pa po besedah patra prek medijev že kar banalno zavrača dialog. “V ljudeh se budi zavest, da je treba stopiti skupaj, je sicer optimistično pripomnil pater Gržan.

Za komentar smo prosili nekdanjega ljubljanskega nadškofa in svetovalca Pepeškega sveta za kulturo Antona Stresa. Čeprav se je mudil na seji Slovenske škofovske konference, nam je v odgovor prijazno posredoval naslednji zapis: “Ljudje, s katerimi sem se srečeval v zadnjih mesecih, ko preživljamo krizo, ki jo povzroča epidemija, so na splošno z velikim razumevanjem sprejemali ukrepe vlade in drugih pristojnih institucij in se jih tudi držali. Izražali so zadovoljstvo, da imamo učinkovito in operativno vlado, ki pereče zadeve ureja odgovorno in pravočasno. Največkrat me sprašujejo, ali mislim, da bo vlada zdržala glede na vse poskuse, da bi jo zrušili. Pri tem izražajo željo, da do zamenjave oblasti ne bi prišlo, kajti ta vlada jim vliva zaupanje tudi za prihodnje težke čase.

Vlada bila potisnjena v okoliščine, ki jim ni enakih v zgodovini naše države
Spomnimo, Državni zbor je marca letos potrdil štirinajsto vlado v naši samostojni državi in tretjo vlado pod vodstvom Janeza Janše. Ta je namreč novo koalicijsko večino oblikoval po odstopu Marjana Šarca, Janša pa je 3. marca v DZ dobil mandat za sestavo vlade. Nova vlada je na petek 13. svoj mandat pričela v zaostrenih razmerah, ki jih je zaznamovalo spopadanje z epidemijo koronavirusa. Janša se je osredotočil predvsem na ukrepe, namenjene omejevanju širjenja virusa, kritičen pa je bil tudi do Šarčeve vlade, zaradi ukrepov, ki so bili po njegovih besedah nezadostni in prepozni. Vlada z Janšo na čelu, je bila po eni strani deležna mnogo hvale in odobravanja. Ukrepi, ki jih je sprejela v boji proti epidemiji so bili uspešni in učinkoviti. Tako je 14. maja, kot prva v Evropi, razglasila konec epidemije. Istočasno so omilili tudi ukrepe, vendar pa jih niso povsem odpravili. Delovna skupina se je po koncu epidemije lotila pripravljanja vsebin za tretji protikoronski zakon, ki je med drugim zagotovil pomoč najbolj prizadetim gospodarskim sektorjem, vzpostavil pa je tudi shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Slovenski turizem se je razveselil tudi pomoči v obliki vavčerjev, ki so jih prejeli vsi državljani Slovenije. Na ta način si je marsikdo lahko privoščil vsaj krajši oddih, istočasno pa še pripomogel k reševanju turizma, ki je bil zaradi epidemije v zelo slabem stanju. Po napovedih da bo, vsaj čez poletje, virus malo bolj odmaknjen, so se ljudje sprostili, vedno bolj pogosto pa so se začeli pojavljati posamezniki, ki so v protikoronskih ukrepih videli represijo vlade in pričeli temu vse bolj glasno nasprotovati. Velja seveda še spomniti, da so že tako ali tako epidemijo spremljali tudi protivladni “spontani” protesti, ki so potekali vsak petek, kljub prepovedi zbiranja, ki  je veljala v času epidemije. Petkovi kolesarski protesti, ki so bili povsem brez vsebine, so iz tedna v teden postajali vse bolj okrnjeni, vendar pa je nekaj posameznikov postalo bolj radikalnih. V Sloveniji so se pojavili “influencerji” oziroma aktivisti, ki pozivajo k nasprotovanju ukrepov.

Janez Janša in njegova vlad se torej vse do danes ni spoprijemala zgolj z virusom in njegovimi posledicami, pač pa se je bila prisiljena ukvarjati tudi z nekaterimi nepotrebnimi dogodki. Nepotrebnimi predvsem zato, ker so bili namenjeni zgolj spodkopavanju in rušenju te vlade. Interpelacije, obtožnice, kazenske ovadbe, podtikanja, namigovanja in zavračanja ukrepov, ki so namenjeni zamejevanju širjenja virusa. To zadnje je še toliko bolj žalostno, saj je kolateralna škoda tega političnega boja, kot je povedal tudi Rončevič, prav zdravje ljudi.

Sara Bertoncelj