Ministri in poslanci NSi so se danes srečali s predstavniki slovenskega gospodarstva, s katerimi so govorili o ukrepih zaradi epidemije covida-19. Po srečanju so sklenili vladi predlagati podaljšanje ukrepa subvencioniranega čakanja na delo za vsaj še mesec dni in popravke drugega protikoronskega zakona zaradi težav pri zagotavljanju likvidnosti.
“Če sta bila prvi in tretji protikoronski paket zelo učinkovita in dajeta dobre rezultate, imamo težave z drugim paketom, ki žal ne deluje in podjetjem ne pomaga z likvidnostmi sredstvi, ki jih nujno potrebujejo, zato bo NSi v vladi začela spodbujati, da se drugi paket čim bolj popravi in prilagodi na zamujen čas,” je v izjavi za medije po srečanju dejal predsednik NSi Matej Tonin.
Ministri so na vladi doslej že večkrat govorili o tem, da ukrep za zagotavljanje likvidnosti ne deluje, zato pripravljajo izvedbeno uredbo o poroštveni shemi. “Vendar pa bo najverjetneje zaradi tega zamujenega časa treba povečati obseg, do katerega so upravičena podjetja,” je ocenil Tonin.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenija Sonja Šmuc je namreč o težavah pri delovanju poroštvene sheme po srečanju dodala, da mora vlada upoštevati zamudo in povečati obseg posojil, ki jih bodo podjetja lahko dobila, pa tudi poenostaviti sistem poroštvene sheme, da bo pomoč res lahko dostopna. “Gospodarstvo še vedno računa in potrebuje likvidnostna sredstva, saj se je z dosedanjimi ukrepi dobro ubranilo delovna mesta, sedaj pa potrebujemo sveža sredstva za ponoven zagon,” je pozvala.
Kot so povedali po srečanju s predstavniki gospodarstva, bodo v NSi vladi predlagali, da se ukrep subvencioniranega čakanja na delo podaljša še za vsaj en mesec. “Trenutno smo še v situaciji, ko bi bil ta ukrep za številne panoge nujen,” je dodal.
V stranki se po njegovih besedah intenzivno pripravljajo tudi na “čas po koroni”, saj velike upe polagajo v bolj prožno ureditev dela od doma. V času epidemije so se namreč pokazale številne prednosti takšne oblike dela, vendar pa je sedanja ureditev precej zapletena, zato je minister za delo Janez Cigler Kralj to izpostavil kot eno izmed prioritet mandata.
“Vsi si želimo čim hitrejše aktivacije trga dela in gospodarstva. Ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa sta v osnovi dobro odgovorila na potrebe gospodarstva, potrebni bi bili le manjši popravki, ki bi ta ukrepa izboljšali,” je dejal Cigler Kralj.
Želi si tudi bolj pravičnega sistema socialne pomoči, da bodo te deležni tisti, ki resnično ne zmorejo poskrbeti zase. “Tistim, ki so zdravi in zmožni, pa moramo pomagati, da se čim hitreje aktivirajo,” je dodal. Glede predloga LMŠ za uvedbo univerzalnega dohodka za tri mesece, je dejal, da ga ne pozna, vendar pa so pogovori o takšnih dodatkih trenutno zelo aktualni. “Najprej moramo definirati, kaj si pod tem pojmom predstavljamo, ter kako in s kakšnimi cilji takšne dodatke uvajamo,” je dodal.
“Če bo šlo dobro slovenskemu gospodarstvu, bo šlo dobro vsem,” je po sestanku dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, ki je izpostavil podporo podaljšanju ukrepa subvencioniranega čakanja na delo. “Pomembno je tudi, da se nadaljuje s pripravo ukrepov za četrti paket in popravke drugega paketa, kar bi bistveno pomagalo podjetjem v Sloveniji,” je ocenil.
Novi predsednik Kluba slovenskih podjetnikov SBC Jure Knez je dodal, da so razmere v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državami dobre, zdaj pa je čas za skrbno načrtovanje prihodnosti. “Vsaka kriza pomeni tudi priložnost. Tisto, kar ne deluje, lahko uredimo,” je poudaril.
