“Sodno socialni (SS) sistem živi od dolgoletnih, dragih in diskriminatornih razveznih postopkov. Tako kot sedaj delajo, sami sebi delajo delo, razrvani starši pa ga drago plačujejo. Iluzorno je pričakovati, da si bodo sami sebi odrezali vejo na kateri sedijo. Ena knjiga z zgodbami očetov, katerim razvezane matere kratijo pravico videti lastnega otroka, tega ne more rešiti, še posebej ne ob izhodišču, da je sodstvo neodvisno. Rešitev je lahko zgolj sistemska,” je prepričan državljan Ferenc, s katerim se strinja tudi DOOR, Društvo za otroke, očetovstvo in resnico, ki Vladi RS predlaga uzakonitev sostarševstva oziroma uravnoteženega skrbništva, saj dosedanja krivična praksa pod taktirko Centrov za socialno delo, očete pogosto krivično izolira od njihovih lastnih otrok.
Predsednik društva DOOR, Društva za otroke, očetovstvo in resnico Iztok Ivančič sporoča, da jim je državljan Ferenc poslal povezavo na kateri je oblikoval Predlog Vladi RS za uzakonitev Sostarševstva. V že omenjenem društvu njegov predlog podpirajo, saj je Sostarševstvo ločitvena paradigma, ki jo v DOOR sicer ponujajo kot rešitev za dolgoletne, drage in diskriminatorne ločitvene postopke. Ob tem v društvu vabijo k vstopu na povezavo, registraciji in potrditvi. Kot še pravijo postopek ni zahteven, pomagal pa bo v boju proti stiski otrok in staršev, ki jo povzroča sedanja sodno-socialna (SS) ločitvena praksa.
Predlog državljana Ferenca se glasi: “Sodno socialni (SS) sistem živi od dolgoletnih, dragih in diskriminatornih razveznih postopkov. Tako kot sedaj delajo, sami sebi delajo delo, razrvani starši pa ga drago plačujejo. Iluzorno je pričakovati, da si bodo sami sebi odrezali vejo na kateri sedijo.” Kot je še prepričan Ferenc ena knjiga z zgodbami očetov, katerim razvezane matere kratijo pravico videti lastnega otroka, tega ne more rešiti, še posebej ne ob izhodišču, da je sodstvo neodvisno. Rešitev je po njegovem prepričanju lahko zgolj sistemska. Kot pravi, je za začetek potrebno v ustavo ali vsaj Družinski zakonik (DZ) zapisati definicijo največje koristi otrok: “uravnoteženi stiki z obema staršema tudi ob ločitvi” in nato implementirati Sostarševstvo. Iniciativo spremembe DZ mora prevzeti MDDSZ, pomagati mu mora Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravstvo, sodstvo pa enostavno mora sprejeti tako zakonodajo.
Tudi očetje imajo pravico do stika s svojimi otroci. (Foto: Pixabay)
Na spletni strani društva DOOR pa je tudi pojasnjeno, kako si zamišljajo sostarševstvo: “Število težkih razvez, takih kjer se starša sama ne moreta dogovoriti o tem, kdo naj bi vzgajal in skrbel za skupne otroke, kljub novemu Družinskemu zakoniku (ali pa ravno zaradi njega), raste. Taki ločitveni postopki praviloma trajajo več let (6+) in so enormno psihično in finančno breme za starše. Pomenijo tudi zdravstveni problem za otroke, s trajnimi posledicami. DOOR predlaga, da se Družinski zakonik nadgradi z novo ločitveno paradigmo – Sostarševstvom, ki te probleme odpravlja.” Ob tem na svoji spletni strani tudi podrobno navajajo in pojasnjujejo posamezne stopnje sostarševstva oziroma uravnoteženega skrbništva. V grobem gre za šest elementov: v Družinski zakonik uvaja definicijo “Največje koristi otrok, ki je uravnotežen stik otrok z obema staršema tudi po razvezi”, v primeru razveze sta oba starša še naprej dolžna skrbeti za skupne otroke – uravnoteženo, sodišče ima zakonsko možnost, da starša napoti na obvezni program izboljšave medstarševske komunikacije, sodišča morajo dosledno preganjati lažne ovadbe vseh oblik nasilništva, otroci v razveznih postopkih ne sodelujejo, preživnino nadomesti skupna starševska blagajna.
Centri za socialno delo so kot gestapo: Za pravico, se je moral slovenski oče boriti na Evropskem sodišču
Sodne farse v Sloveniji se vrstijo iz dneva v dan. Lani je bila na Evropskem sodišču za človekove pravice razglašena nova sodba, ki ugotavlja kršitev človekovih pravic v Sloveniji. Sodniki ESČP so namreč odločali o pritožbi slovenskega očeta, kateremu je Center za socialno delo neupravičeno omejeval stike z njegovimi tremi otroki. V društvu očetov DOOR, kjer so pred časom vložili skupinsko tožbo v Strassburgu, sestaviti pa jim jo je pomagal nekdanji sodnik na ESČP, Boštjan M. Zupančič, odločitev pozdravljajo, saj predstavlja sodno prakso za vse nadaljnje odločitve – v Sloveniji gre namreč za sistemski problem, kjer družinska sodišča večinoma sodijo po nareku delavk na Centru za socialno delo in psiholoških sodnih izvedenk, ki so v skoraj 90 odstotkih ženske. Slovenija bo morala očetu zaradi krivic plačati 20 tisoč evrov odškodnine, če bi bila s pritožbami na ESČP uspešna tudi večina drugih slovenskih očetov, pa bi to državo stalo več 100 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja.
Domen Mezeg
