13 C
Ljubljana
četrtek, 13 maja, 2021

V breznu 3 v Kočevskem rogu posmrtni ostanki okoli 250 žrtev

Predstavniki komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč so danes predstavili odkritje novega morišča na območju Kočevskega roga. V t. i. breznu 3 so odkrili posmrtne ostanke in predmete, na podlagi katerih sklepajo, da gre za okoli 250 žrtev, večinoma mlajših moških, pomorjenih jeseni 1945.

Potek izkopavanja posmrtnih ostankov je opisal predsednik Jamarskega kluba Novo mesto Zdravko Bučar. Pojasnil je, da so 14 metrov globoko brezno odkrili konec maja, na podlagi deviacije, ki so jo opazili na eni od kart.

Sanitarno čiščenje so opravili v začetku julija, skupno so se v brezno spustili 68-krat, opravili so 91 dvigov, na katerih je bilo 137 bremen oz. 184 enot. Delo so končali v treh dneh. Zdaj je brezno očiščeno, tako da v njem po oceni Bučarja ni več posmrtnih ostankov.

Brezno 3 se nahaja na območju med Velikim rogom in Starimi žagami, v neposredni bližini partizanske bolnišnice Stari log, kjer je tudi pokopališče tam umrlih partizanov, je pojasnil arheolog Uroš Košir. Predstavil je tudi preliminarne rezultate arheoloških raziskav in antropološke analize.

Arheologi so se s pomočjo jamarske ekipe v brezno prvič spustili 10. julija. Dokumentirali so stanje, potekal je tudi sanitarni iznos posmrtnih ostankov, vidnih na površini, nato pa so brezno še podrobneje pregledali.

Tako v jami kot na njenem robu so odkrili precej streliva, na podlagi česar sklepajo, da so usmrtitve potekale na jamskem robu. Analiza vstopnih in izstopnih ran na lobanjah pa pokazala, da je bilo za poboje uporabljeno avtomatsko orožje. V jami so odkrili tudi fragmente vsaj šestih ročnih bomb in več neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Raziskava je tudi pokazala, da so bila trupla pozneje zasuta z gruščem in skalami. Ker so tudi na njih našli posmrtne ostanke, pa sklepajo, da so bili nekateri posamezniki v jamo odvrženi po zasutju. “Predvidevamo, da gre za ujetnike, ki so jamo zasipavali, na koncu pa so tudi sami končali v njej,” je pojasnil.

Preliminarna antropološka analiza kaže, da so bili odkriti posmrtni ostanki približno 250 posameznikov, večinoma civilistov. Za zdaj je znano, da so skoraj vse žrtve moškega spola, vmes je najmanj ena ženska, a jih verjetno ni več kot pet. Mlajših od 15 let ni bilo, kar nekaj oseb pa je bilo v zgodnjih 20. letih, je pojasnil.

Našli so tudi okoli 400 gumbov, večinoma civilnega porekla, nekaj tekstila, žlic, glavnikov, ogledal, osebnih predmetov, rožnih vencev in svetinjic, večinoma slovenskih. Prav tako so odkrili delčke časopisa, je dodal Košir.

Po besedah vodje policijske akcije sprava Pavla Jamnika so za to grobišče sicer prve informacije dobili že leta 2002, vendar so se ob tedanjih preiskavah gibali približno 500 metrov od vhoda.

V času preiskovanja knjige zapornikov, ko so pregledovali navedbe v zvezi z lokalnimi zapori Ozne po Sloveniji, so ugotovili, da so v novomeških zaporih septembra 1945 opravili selekcijo tistih, ki jih bodo izpustili, in tistih, ki jih bodo odpeljali na morišča. Vsaj nekaj teh so odpeljali tudi v to brezno, je povedal Jamnik.

V okviru preiskave so po besedah Jamnika že pred časom uspeli govoriti s pripadnikom 1. bataljona Knoja, ki je opravljal prevoze in natančno opisal, kako so ti potekali. Pojasnil je, da je zapornike sam vozil do določenega mesta, kjer so jih prevzeli slovensko in jugoslovansko govoreči partizani in jih odpeljali naprej. Selekcijo je opravljala Ozna, pomoč pri transportu do morišča je opravljal Knoj, je med drugim povedal Jamnik.

Predsednik komisije Jože Dežman je ob tem poudaril, da Kočevski rog v zadnjih letih dobiva povsem nove dimenzije. Odkritje predmetov nakazuje, da so v breznu pod Krenom predvsem srbske in črnogorske žrtve in da je grobišče in morišče slovenskih vojnih ujetnikov najverjetneje v Macesnovi gorici. Tudi tokrat odkrito morišče pa bi utegnilo podati enega od odgovorov na vprašanje, kaj se je po vojni zgodilo z novomeško domobransko skupino.

Zadnje novice

Sorodne vsebine