Ustavno sodišče bo zahtevo za presojo proračunskih dokumentov, pod katero so se podpisali poslanci SDS in NSi, obravnavalo absolutno prednostno, so za STA pojasnili na sodišču, kjer so to odločitev sprejeli na četrtkovi seji. Omenjeni opozicijski poslanci menijo, da je rebalans letošnjega proračuna neustaven, zato želijo, da ukrepa ustavno sodišče.
Zahteva za oceno ustavnosti se nanaša na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, rebalans proračuna za leto 2019 in odlok o javnofinančnem okviru za obdobje od 2018 do 2020. Poslanci SDS in NSi predlagajo, da ustavno sodišče ugotovi, da so proračunski dokumenti v neskladju z ustavo, vladi pa zato v mesecu dni naloži pripravo rebalansa.
Poslanec SDS Andrej Šircelj je v torek po vložitvi zahteve spomnil, da 148. člen ustave določa usklajenost dohodkov in prihodkov, po opozorilih fiskalnega sveta pa v rebalansu proračuna za leto 2019 odhodki presegajo prihodke za 270 milijonov evrov. “Ni več možno, tudi z zadolževanjem ne, da so odhodki večji od prihodkov, razen v primerih izrednih dogodkov. Gre za to, da se uvede fiskalna disciplina, da se troši toliko, kot se ustvari,” je dejal.
Prav tako so v NSi zapisali, da zahteva za oceno ustavnosti izhaja iz ustavne določbe, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi.
Čeprav Šircljeve izjave v torek nakazujejo, da je proračun za 2019 z marca sprejetim rebalansom v primanjkljaju, so prihodki v njem v resnici načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračun bo tako po načrtih zabeležil presežek v višini 193,6 milijona evrov.
Fiskalni svet, ki bdi nad uresničevanjem v ustavi zapisanega fiskalnega pravila, je medtem ob sprejemanju rebalansa opozoril, da je z njim načrtovana poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani, kar pa je v nasprotju z zakonodajo.
Poraba bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje podrobno formulo za zagotavljanje ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zvišala le za 870 milijonov evrov. Po prepričanju fiskalnega sveta rebalans tako nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko, zaradi katere bi se lahko ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer stanje javnih financ poslabšalo.
Postopek za oceno ustavnosti lahko po zakonu o ustavnem sodišču z zahtevo med drugim začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev DZ, državni svet in vlada, v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem dela pa tudi nekateri drugi organi.
