“Iz te sodne prakse Ustavnega sodišča RS izhaja, da tovrstno pismo predsednika vlade, kot najvišjega predstavnika izvršilne veje oblasti, ki je odgovorna za delovanja tožilstva, generalnemu državnemu tožilstvu, ki neposredno vodi tožilstvo, ni v ničemer v nasprotju z Ustavo RS, ampak je del točno tega sistema zavor in ravnovesij, ki ga Ustava RS predpostavlja,” je v Odmevih na RTV Slovenija poudaril strokovnjak za ustavno pravo in profesor na Fakultete za evropske in državne študije dr. Matej Avbelj.
Potem, ko je Državnotožilski svet pod vodstvom višje državne tožilke Tamare Gregorčič obsodil pismo predsednika vlade Janeza Janše, ki ga je poslal 19. junija generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi, kjer mu očital pasivnost tožilstva pri preganjanju dejanj groženj s smrtjo in na izzivalne napade na policiste na protestih, je Avbelj kot strokovnjak poudaril, da je tožilstvo del izvršilne veje oblasti. “Samo načelo delitve oblasti ne služi ohranjanju oblasti, ampak služi varovanju pravic posameznikov. Služi preprečevanju samovolje oblasti in služi temu, da se oblasti medsebojno nadzorujejo.”
Glede na to, da je predsednica stranke SD Tanja Fajon v javnosti zatrdila, kako naj bi s tem pismom Janša ravnal nedopustno in izvajal nedopustne pritiske, zaradi česar naj bi si po njeno zaslužil ustavno obtožbo, je voditeljica Rosvita Pesek Avblja povprašala, kaj meni o stališču opozicije okrog tega. “So besede opozicije po vaše na spolzkih tleh?”. Avbelj je na to odgovoril: “Ne samo na spolzkih tleh. To je popoln nonsense, ustavno-pravna neumnost. Čudim se, da s tako pomembnimi argumenti zelo pomembni politični predstavniki v Sloveniji tako prosto opletajo.
Izvajanje Pirnata je ustavno-pravno neprepričljivo, če ne celo napačno
Avbelj se je med drugim odzval na izraženo stališče profesorja prava dr. Rajka Pirnata, ki je pred dnevi trdil, kako naj bi bilo pismo predsednika vlade zaskrbljujoče in naj bi predstavljalo celo direkten poseg v delitev oblasti. “Glede izvajanja kolega Pirnata lahko rečem najmanj to, da je ustavno-pravno neprepričljivo, če ne celo napačno. Državno tožilstvo, konkreten državni tožilec, ima funkcionalno avtonomijo, funkcionalno samostojnost v tem smislu, da mu nihče ne sme predpisovati, kako bo vodil konkreten postopek, če pa predsednik vlade, ki je na čelu izvršilne oblasti, generalnemu državnemu tožilstvu opiše svoje stanje videnja neke splošne zadeve, ki je ustavno-pravno občutljiva v tej državi, pa ne gre za nikakršen poseg v delitev oblasti. Ne gre za protiustavno ravnanje in ustvarjanje nikakršne nevarnosti. Gre v bistvu za povabilo za institucionalni dialog in za ustvarjanje ustreznih standardov, tako zakonskih, kot tudi ustavno-pravnih,” je prepričan Avbelj.
Glede na to, da je bil razlog za nastanek pisma Janše neukrepanje ob izražanju groženj s smrtjo, je Avbelj izpostavil, da v tem konkretnem primeru zagotovo gre za spodbujanje sovraštva do določenega politika, do določene politične opredelitve in vseh tistih, ki tej politični opredelitvi pripadajo. “Takšno spodbujanje sovraštva je prepovedano po 297. členu Kazenskega zakonika RS. Takšno kaznivo dejanje je storjeno, če lahko hkrati ogrozi tudi javni red in mir in vrhovno sodišče je v sodbi, ki jo je vrhovno državno tožilstvo pred časom pozdravilo, omililo ta pogoj ogrozitve javnega reda in miru na ta način, da javni red in mir ni potrebno, da je bil ogrožen konkretno, ampak celo abstraktno potencialno. Tako, da v tem konkretnem primeru zagotovo obstajajo številni znaki, ki kažejo na to, da so znaki kaznivega dejanja izpolnjeni.”
Foto: Printscreen
V nam podobnih državah se ustrezni organi hitro odzovejo
Avbelj je pojasnil, da je ukrepanje v drugih državah povsem drugačno kot pri nas. “V primeru, da bi nekdo v Nemčiji pozval k uboju kanclerke Angele Merkel, bi se policija in tožilstvo odzvala?”, je voditeljica povprašala Avblja. Avbelj je v odgovoru izpostavil, da lahko gledalci v Google vtipkajo: Ubijmo Merklovo, ubijmo Camerona, pa bodo videli, kakšni postopki se zelo hitro sprožijo v teh državah in kakšnih kazni so tovrstni posamezniki deležni. “Ko gre za grožnje javnim nosilcem oblasti, da je pri tem lahko morebiti ogrožena celo ustavna ureditev, se v nam podobnih državah, v tistih državah po katerih bi se želeli zgledovati, ustrezni organi zelo hitro odzovejo in takšno ravnanje sankcionirajo, ker je družbeno zelo nevarno.”
“Ko gre za vprašanje svobode izražanja, je ta svoboda izražanja najširša ravno tedaj, ko se naslavlja in kritizira nosilce oblasti,” je izpostavil Avbelj in ob tem dodal, da je sam izjemno visok zagovornik visoke, široke svobode izražanja, vendar pa se ta konča tedaj, ko se posega v človekovo dostojanstvo ali ko se kliče po smrti nekoga. “Tedaj se pač svoboda izražanja konča. Če želite, to je tisti klasični primer sovražnega govora.”
Nina Žoher
