Premier Marjan Šarec je po zaslišanju kandidatke za kohezijsko ministrico Angelike Mlinar, ki članov pristojnih odborov za EU in gospodarstvo ni prepričala, predsednika DZ Dejana Židana obvestil, da se odpoveduje pravici predlagati drugega kandidata za ministra. DZ bo o njeni kandidaturi odločal v četrtek v okviru mandatno-volilnih zadev.
Mlinarjeva se je članom parlamentarnih odborov predstavila v torek. Odbor za zadeve EU je sklep o tem, da je bila predstavitev Mlinarjeve ustrezna, zavrnil z devetimi glasovi proti sedmim, odbor za gospodarstvo pa z osmimi proti osmim. Večurno zaslišanje je zaznamovala razprava o državljanstvu Mlinarjeve, ki je koroška Slovenka, v ponedeljek pa je avstrijskemu dodala še slovensko državljanstvo.
Šarec je imel po obvestilih odborov skladno s poslovnikom DZ tri dni časa za možnost umika kandidature Mlinarjeve, a kot je razvidno iz njegovega obvestila Židanu, vztraja pri kandidaturi kandidatke SAB za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo.
Poslanci bodo o njeni kandidaturi tako glasovali že v četrtek v okviru redne seje DZ, je v današnji izjavi za medije napovedal Židan.
V SAB so ob tem prepričani, da lahko Mlinarjeva na plenarni seji DZ dobi podporo. Glasovanje članov odborov so v stranki ocenili le kot izraz manjšinske vlade in da koalicija na nobenem odboru nima večine. V SNS so že napovedali, da ji podpore ne bodo dali.
Sicer je treba po mnenju službe vlade za zakonodajo novega ministra predlagati in ga tudi imenovati v treh mesecih. Se pa ob tem zastavlja vprašanje, kaj če DZ v tem času ne podpre predlaganega ministrskega kandidata. V tem primeru je gotovo eno – ministrstvo rabi vodstvo, predsednik vlade pa bi moral zagotoviti, da takšno ministrstvo še naprej nemoteno deluje. To bi imelo za posledico, da bi moral določiti ministra oziroma sebe, da začasno še naprej opravlja funkcijo drugega ministra, so za STA pojasnili v službi.
Vprašanje, v kolikšnem času je treba v primeru prenehanja funkcije ministra predlagati oziroma imenovati novega ministra, v ustavi ni urejeno, gre pa po navedbah zakonodajne službe seveda za vprašanje, ki mora biti urejeno oziroma je nanj možno odgovoriti z ustreznimi metodami razlage pravnega reda. Poslovnik DZ tudi ne določa natančno obdobja, v katerem lahko funkcijo ministra začasno opravlja predsednik vlade ali drug minister.
Zato se v tem primeru po analogiji ustaljeno uporablja določba zakona o vladi – začasno opravljanje funkcije ministra je možno za obdobje največ treh mesecev. “Na podlagi tega je treba novega ministra predlagati (predsednik vlade) in imenovati (državni zbor) v omenjenem roku, saj gre pri opravljanju ministrske funkcije po drugem ministru oziroma predsedniku vlade v skladu s predstavljenimi ustavnimi izhodišči za izjemo, ki lahko traja samo razumno dolg omejen čas,” so še zapisali v zakonodajni službi.
